Za Grumovo nagrado nominirane štiri avtorice

Žirija, ki so jo letos sestavljali Matej Bogataj, Amelia Kraigher in Srečko Fišer kot predsednik, je prebrala 36 besedil, prispelih na natečaj, in za nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo v slovenskem jeziku nominirala štiri. To so Delo in deklica I.-V.: Drame tlačank Nike Švab, Franc Vedrane Grisogono Nemeš, Potem že tečem Simone Semenič in Tega okusa še niste poskusili Maje Šorli.

Žirija je prebrala tudi 11 del, poslanih natečaj za mladega dramatika, in odločala o Grün-Filipičevem priznanju za dosežke na področju dramaturgije. Na vseh treh razpisih v njeni pristojnosti je, kot je zapisala v poročilu, iskala tisto, kar na svojem področju kaže največ človeške vsebine in umetniške artikulacije.

Prejemnike nagrade Slavka Gruma in nagrade za mladega dramatika bodo razglasili 6. aprila, ko bi bila, če bi bile razmere običajne, sklepna prireditev festivala s podelitvijo nagrad.

Izvedba 51. Tedna slovenske drame je zaradi še vedno negotovih epidemioloških razmer predvidena v prvi polovici novembra. Del dodatnega programa, ki ga je v danih okoliščinah mogoče izvesti v skladu s priporočili glede preprečevanja okužb, pa bodo vseeno izpeljali že spomladi.

V običajnem terminu festivala bodo organizatorji v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom izpeljali pogovore z nominiranci in vsakoletno delavnico dramskega pisanja, ki jo bo letos vodila Kim Komljanec. Obenem bodo v sodelovanju z enoto dramskih pisateljev Združenja dramskih umetnikov Slovenije pričeli projekt razvijanja kratkih dramskih besedil Dramski izZOOM, namenjenih uprizoritvi zooma.

Kot je ob prebiranju novih dramskih besedil ugotovila žirija, je epidemija "kreativne potenciale slovenskih dramatikov bolj inhibirala kot spodbudila, čeprav bi morda kdo naivno pričakoval nasprotno, spričo novo ponujene tematike, pa tudi domnevno večje količine časa za samotno in poglobljeno snovanje".

To ne pomeni, da prebrana besedila ignorirajo trenutno najbolj žgočo svetovno temo. Nasprotno, precejkrat se omenja, včasih pomeni dogajalni okvir ali vsaj ozadje, nekaj pa je tudi besedil, ki se je lotevajo scela in frontalno.

Ni mogoče trditi, da nastajajoča slovenska dramatika ni odzivna na impulze sveta, v katerem se poraja, dokaj težav pa ima pri iskanje primerne perspektive, tako fabulativne kot scenske, za upodabljanje teh impulzov. To, kot je zapisala žirija, velja tudi za večne teme, kjer prav tako relacije pogosto ostajajo v okviru splošnega in se le težko prebijajo k individualizaciji likov.

Eden bolj stimulativnih dramatiških ambientov za slovenske dramske pisce je fantastično-utopični ali celo pravi znanstvenofantastični. Zdi se, je še izpostavila žirija, da tema boja za socialno pravičnost, ki je bila močno navzoča v pisanju dosedanjega časa, slabi, v ospredje pa prihaja tema mogočega ali nemogočega bega iz "metaforičnega ubikvitarnega lockdowna".