Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PUSTINJE - ROMAN IZPOD PERESA AVSTRALSKEGA KANDIDATA ZA NOBELOVO NAGRADO

Pustinje so neoprijemljive - dejstveno fiktivna, a vendarle stvarna pokrajina v notranjosti Avstralije, hkrati pa tudi duhovna ter filozofska, celo politična kategorija, so zapisali pri založbi. Knjiga, ki so jo v Avstraliji prvič izdali pred skoraj štirimi desetletji, je po oceni kritičarke Katarine Mahnič filozofsko-sociološko-kulturološko-umetnostnozgodovinski literarni križanec, ki se poigrava s stvarnim in navideznim, skupinskim in individualnim.

Pripoved se začne s filmarjem, ki pride v notranjost Avstralije snemat film o pustinjah. Naseli se v mestnem hotelu ter se druži, popiva in debatira s samosvojimi pustinjčani. Tako kot domačini napeto čaka, da ga na pogovor pokličejo visoki posestniki, ki enkrat letno pridejo v mesto po nove ideje za svoje stare, le za drobne odtenke spreminjajoče se obrede. Najbolj inovativni pustinjci si od njih lahko obetajo celo zaposlitev. Svojega mecena dobi tudi naš filmar. Naslednje desetletje ali praktično drugo polovico knjige preživi v knjižnici mecenovega dvorca..., je vsebino romana, ki ga je prevedla Anja Radaljac, povzela kritičarka.

Gerald Murnane (1939) se je rodil v predmestju Melbourna v zvezni državi Viktorija. Objavil je 15 žanrsko raznovrstnih knjig. Velja za najresnejšega avstralskega kandidata za Nobelovo nagrado. Na Murnanovo delo je pred leti opozoril zapis v The New York Timesu, v katerem je avtor članka Murnana označil za "največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala". Pustinje so njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo.

AMERIŠKI RUBIKON - ESEJI POZNAVALCA AMERIŠKE POLITIKE

Ameriški Rubikon skozi majhne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk oriše tektonske družbene spremembe, ki so nastale v štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Kot zapiše avtor: "Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem." Pisava dopisnika iz ZDA, ki niha med publicistiko in literaturo, kot so zapisali pri založbi, spominja na knjige Ryszarda Kapuscinskega.

Andrej Stopar (1972) je zgodovinar in literarni komparativist, urednik in dolgoletni novinar RTV Slovenija. Od leta 2019 je dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, pred tem je bil odgovorni urednik informativnega progama Radia Slovenija, še prej pa dopisnik iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav. Pri Gogi je leta 2014 izšla njegova knjiga Pax Putina, leta 2018 pa je napisal biografijo Vladimirja Putina, ki je izšla kot posebna številka tednika Mladina. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen.

BILO JE NEKOČ NA DEŽELI - KNJIGA O ODRAŠČANJU OTROK V PRETEKLOSTI

Kartonka Bilo je nekoč na deželi prinaša zanimive primerjave med življenjem včasih in danes. Knjigo uvedejo besede: "Imava prababico. Zelo je stara, a se vsega dobro spomni. Ko jo obiščeva, rada pripoveduje, kako je bilo v starih časih, ko je bila še otrok. Z babico se pogovarjava tudi, kako je v novih časih. Pravi, da so mnoge reči zdaj drugačne in se tako hitro spreminjajo, da jih včasih težko dohaja." Otroci bodo lahko ugotavljali, da so bile šolske potrebščine nekoč drugačne kot danes, da so se nekoč igrali drugačne igre, da so marsikaj naredili sami in da so veliko hodili bosi.

Pesnica, pisateljica in prevajalka Cvetka Sokolov je po študiju angleščine in nemščine začela prevajati. Iz nemščine je prevedla knjigo Ingrid Kötter O super starših lahko samo sanjaš, iz angleščine pa knjigo Anne Fine Zijalo. Že več kot desetletje pa tudi piše za otroke. V zgodbicah opisuje drobne otroške radosti, pa tudi stiske, ki jih otrok premaga ob podpori odraslih. Leta 2013 je izšel njen prvi mladinski roman Kar ne ubije, za katerega je bila nominirana za modro ptico.