V spletni obliki se začenjajo Slovenski glasbeni dnevi

"Če lani 35. Slovenskih glasbenih dnevov zavoljo precej rigoroznih omejitev v začetku pandemije ni bilo mogoče izpeljati, se je letos ob upoštevanju omejitev ter predvsem velikem trudu vseh sodelujočih glasbenih ustanov pokazala možnost, da ta praznik slovenske glasbe vendarle zaživi, čeprav v nekoliko omejenem obsegu," je nedavno pojasnil vodja simpozija Jernej Weiss.

Dneve bo nocoj odprl posnetek opernega prvenca Nine Šenk Marpurgi po istoimenskem romanu Zlate Vokač Medic, ki je bil premierno uprizorjen 2. oktobra lani v SNG Maribor. V operi je skladateljica skupaj z libretistom in režiserjem Igorjem Pisonom, dirigentom Simonom Krečičem in drugimi ustvarjalci ter poustvarjalci iz Opere SNG Maribor osvetlila manj znano poglavje zgodovine mesta ob Dravi. Operno dogajanje je postavljeno v 15. stoletje.

V nadaljevanju bodo na spletni strani Festivala Ljubljana, ki prireditev organizira, dostopni koncert Beethovnovih in Wolfovih samospevov v izvedbi sopranistke Therese Plut, tenorista Davida Jagodica in pianistke Andreje Kosmač, tradicionalna Noč slovenskih skladateljev, s katerimi Društvo slovenskih skladateljev (DSS) predstavlja novitete domačih ustvarjalcev, ter koncert iz cikla Koncertni atelje DSS, na katerem bosta med drugim zazveneli novi deli Petra Šavlija in Maje Matić.

Dneve bo 21. aprila sklenil koncert s štajersko simfonično ustvarjalnostjo. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom Simona Krečiča izvedel orkestralna dela enega najvidnejših slovenskih opernih skladateljev Tomaža Sveteta ter Marjana Šijanca in Vita Žuraja. Na sporedu pa je še Simfonija št. 4 - Resurrectionis Blaža Arniča.

Odrske praizvedbe opere Samorog Pavla Šivica v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana, ki je bila predvidena za zaključek, zaradi trenutnih razmer ne bo. Kot novost pa so za letošnje Slovenske glasbene dneve pripravili še virtualno tekmovanje spevSLAM z novimi samospevi za glas in klavir.

Na simpoziju bo sodelovalo 16 tujih in osem domačih referentov iz 13 držav, zaradi omenjene obletnice pa bo posvečen opereti med obema vojnama. Z njim želijo osvetliti širšo družbeno vlogo operete kot umetniške zvrsti v preteklosti in sedanjosti.

Kot je še povedal Weiss, je Opera Narodnega gledališča v Mariboru zaživela 1. maja 1920 z uprizoritvijo Hervejeve operete Mam'zelle Nitouche. V naslednjih sezonah so ji na mariborskem odru sledile številne druge, ki so bile med mariborskim občinstvom tako priljubljene, da je opereta skoraj povsem zaznamovala delovanje tamkajšnje opere med obema vojnama. Zavzemala je več kot dve tretjini celotnega repertoarja.