Režiserka Ines Tanović: V mojem filmu katarza ni mogoča

Po projekciji je po Zoomu sledil pogovor pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića z režiserko. Kot je povedala Ines Tanović, je pri scenariju izhajala iz poznanih zgodb, tudi lastne, saj ima otroka iz dveh zakonov. V središču je odnos staršev in otrok v puberteti, v primeru filma Sin je starejši, 18-letni Arman posvojen.

Film po Vojnovićevih besedah med drugim govori tudi o nemoči starševske ljubezni, da bi si medsebojno pomagali. Ko starejši mislijo, da delajo vse prav, otrok pa čuti, da je prav vse pravzaprav narobe. Ines Tanović je ob tem opomnila na odraščanje v še vedno od vojne zelo ranjenem Sarajevu, ki ga naseljuje tranzicijska družba brez moralnega kompasa.

Hkrati je dodala, da ni želela, da je v filmu Sin kdo česa zares kriv; gre za ljudi, zapletene v odnose in situacije, iz katerih vsakdo išče lastno pot. Film prevevajo konflikti brez možnosti čisto prave katarze, a to je bilo tudi eno od želenih sporočil filma, pravi Ines Tanović. Ljudje, ki živijo v mestu, in mesto, ki živi v ljudeh, katarze preprosto ne dopuščajo.

Še posebej je režiserko zanimal odnos med sinom in očetom. V BiH po njenih besedah pogosto opaža rivalstvo med očeti in sinovi, ko slednji pridejo v puberteto, pa se to zaostri v rigiden odnos, ki v krču ne popusti in ne zadiha.

Režiserka je poznana po svoji natančnosti, za improvizacijo pri njej ni prostora. Vsaka najmanjša podrobnost je premišljena, pravi, vse je na filmu z razlogom. Toliko bolj to drži za posnetke Sarajeva, za katerega je želela, da deluje kot sodobno mesto in ne ponovno vojna, blatna razvalina. Posamezni kadri so posneti na lokacijah, ki v gledalcu, kot tudi v likih v filmu, vzbudijo pred in medvojne asociacije. A še vedno smo sredi urbanega okolja, ki ga 30 let po vojnem obleganju travmatizirani starši in najstniški otroci razumejo in čutijo že precej drugače.

Ines Tanović je v drugem planu, po družinskih odnosih, želela torej pokazati Sarajevo, v katerem živi sama. Gre za srednji razred intelektualcev. Hiša, v kateri živi družina, se zdi samo na prvi pogled bogata, a ker je opremljena okusno, se ne zazna, da počasi razpada, denarja za obnovo pa ni.

A kot je razumeti ob koncu filma, velja vztrajati in v miru premisliti lastne pozicije, pa naj to pomeni, da sin Arman ne more biti vse življenje besen in da je čas, da ugotovi, kako ga ima njegova nebiološka družina rada, ali pa naj gre za hišo, v kateri velja vztrajati, jo obnoviti in v njej znova najti zavetje.

V Sinu, ki bo na ogled do 12. maja, igrajo Dino Bajrović, Snežana Bogdanović, Uliks Fehmiu, Emir Hadžihafizbegović, Jasna Ornela Bery, Hamza Ajdinović, Lidija Kordić in Jernej Kogovšek.