Plesalka in pedagoginja Nataša Živković za STA: Ples je kompleksen način človekovega izražanja

Poučevanje na daljavo ne more nadomestiti poučevanja v živo

Nataša Živković na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana poučuje balet in gib. Kot pravi, je preko Zooma sicer nekatere stvari mogoče narediti, seveda pa to ni enako kot pouk v živo. Pri baletu denimo se določene vaje izvajajo na mestu ob drogu, ki so ga dijaki doma lahko nadomestili denimo s stolom ali mizo. A težava je, da je baletni drog po višini nastavljiv, kar seveda stol ali miza nista, in to se potem odraža pri plesni drži.

Druga težava pri baletu so vaje, za izvajanje katerih je potrebno več prostora, saj večina dijakov pouk spremlja v svojih običajno manjših sobah. Tako je pri vajah, ki zahtevajo premikanje po prostoru, pri raznih obratih, piruetah in skokih, že viden padec pri kakovosti izvajanja. Aktualni model C, ko so dijaki vsak drugi teden v šoli, je sicer prinesel delno rešitev. Takrat se trudi, da bi čim bolj nadomestila ta manko.

Kot veliko težavo je Nataša Živković izpostavila slabo vidljivost dijakov preko kamer. Kot pravi, včasih vidi le zgornji del telesa in ne ve, kaj počnejo noge, kar je velik minus, saj pri plesu sodeluje celotno telo, ki ga mora spremljati. In tako kot pedagoginja dijakom tudi ne more podati ustrezne povratne informacije. Zato mora biti pri delu v živo še posebej pozorna na morebitne napake, ki jih pri delu na daljavo ni zaznala.

A če pri baletu pouk poteka tako, da dijaki vaje izvajajo vsak sam in da dueti pridejo na vrsto šele na višjih nivojih, je drugače pri sodobnem plesu. Pri sodobnoplesnih tehnikah je več dela v paru ali skupini in dijaki so za to v aktualnih razmerah prikrajšani.

Kot pravi sogovornica, kljub temu, da so se dijaki delno vrnili v šolo, vseh načrtovanih učnih vsebin do konca šolskega leta ne bodo uspeli osvojiti oziroma ne bodo uspeli priti do takšne ravni, kot če bi pouk potekal v živo.

Ples je zelo kompleksen način človekovega izražanja

Ples je sicer po besedah Nataše Živković zelo kompleksen način človekovega izražanja. Med plesom se v možganih aktivirajo drugi centri kot tedaj, ko smo fizično statični, denimo ob govoru, poslušanju, pomnjenju. Aktivirata se ustvarjalnost in propriocepcija oziroma sposobnost zaznavanja telesa v prostoru, kako ga uporabljamo.

Ustvarjalno premikanje telesa v plesu je nekaj popolnoma drugega kot mehanično gibanje pri hoji ali teku, ki je veliko bolj enostavno. Ples je poseben način mišljenja. Poleg tega je znanstveno dokazano, da ples pozitivno učinkuje na učenje, zaznavanje in pomnjenje, koristen je tudi za splošno zdravje.

Spontani ples, ki bi ga lahko imenovali tudi socialni ali družbeni ples, ki ga velikokrat sproži posebna situacija, najpogosteje glasba, je seveda namenjen predvsem izražanje emocij in povezovanju z drugimi ljudmi. Pri profesionalnem ukvarjanju s plesom pa ples po besedah sogovornice lahko vključuje vse našteto, ob tem pa je še veliko več.

Pri učenju plesa in profesionalnem ukvarjanju z njim gre za specifično raziskovanje nivojev, dojemanja lastnega telesa, kvalitet, finih mehanizmov, kaj sploh je gibanje, kako in na kakšen način nekaj premaknem, pravi sogovornica. In to se po njenih besedah lahko počne tudi v tišini in samoti, ni nujno družbeno in situacijsko pogojeno, ampak je bolj laboratorijsko.

Epidemija novega koronavirusa je sicer zaprla vrata gledališč in drugih prizorišč plesnih predstav, a se, kot pravi Nataša Živković, v teh časih vsak skuša znajti po svoje. Nekateri imajo dostop do studiev oziroma prostorov, kjer lahko delajo, nekateri vadijo doma, spet drugim razmere tega ne omogočajo. Sama kondicijo vzdržuje predvsem s hojo v naravi, po gozdu.

V omejenem obsegu se je dogajanje preneslo na splet in za tovrstne predstave se plesalci tako fizično kot psihično pripravljajo na enak način kot bi se na predstave pred občinstvom v živo.