Umetnica Agata Pavlovec z več projekti, ki povezujejo umetnost, podzavest in duhovnost

"Duhovna komponenta, naša povezanost z Zemljo, kozmosom, občutki, arhetipi, simboli. To je nekaj, kar je primarno in česar se premalo zavedamo. Slikarstvo in v splošnem umetnost ni samo to, kar vidimo. Pomembna je energija, ki se pretaka med ljudmi ali pa jo občutimo na določenem mestu, kraju. Likovni jezik, predvsem barva, mi omogoča, da vse to izrazim," je za STA povedala umetnica.

V svojem ciklu Globina cvrčanja (2016) se je poglobila v slikanje svetlobe, s katero je prikazala pravo žarčenje barve. Vsebinsko se zanima in raziskuje področje religije, mitologije, ukvarja pa se tudi z družbenimi problemi in vprašanji. Čeprav vzgojena v krščanskem duhu, ji kritika in upor do Cerkve nista bila tuja. Spoznanje, da o verskih vsebinah ne ve veliko, ji je dalo zagon za raziskovanje. "Nisem želela kritizirati nekaj, česar ne poznam dobro. To mi je dalo zagon, da sem začela s spoznavanjem ne samo krščanstva in katoliške cerkve, ampak tudi drugih religij, mitologije in tudi bolj sodobnih duhovnosti. Z branjem Svetega pisma, Korana, Katekizma in različnih duhovnih zgodb so se stvari začele povezovati in dobivati smisel," je dejala.

Umetnica je pred štirimi leti sprejela delo koordinatorice Škofjeloškega pasijona. Od lanskega leta koordinacija poteka v okviru Javnega zavoda 973, v katerem je danes zaposlena. Škofjeloški pasijon v 13 podobah upodablja razne motive alegorične motive, ki skrivajo veliko simbolike. Za umetnico so te svetopisemske podobe več kot le zgodbe. Opisujejo namreč vrednosti človeškega življenja in obstoja. "Življenje ni samo nekaj lepega, je tudi trpljenje, so težke zgodbe ljudi in njihov boj. V težkih trenutkih pa se ljudje med seboj povežemo, zato je tudi pri pasijonu povezovalni element zelo močan."

S težnjo po umetniškem eksperimentiranju se dotika tudi tematik sodobnega človeka. V ciklu Mimobežniki (2020) se je spraševala o medosebnih odnosih ter o beguncih, tistih pravih, simbolno pa o vseh drugih, ki begajo skozi čas.

Slikarske podobe ustvarja tudi na nenapeta platna, kot so rjuhe. Tovrstno ustvarjanje je poimenovala Omadeževane rjuhe, dotika pa se predvsem ženske vloge v družbi, med drugimi kako funkcionira v drugačnem okolju, v drugi kulturi, hkrati pa podaja svoj odgovor na predstavo o brezmadežni Mariji. "Vsi imamo madeže, kar je prav, saj se skozi njih učimo in rasemo," je izpostavila. Sama pravi, da jo Marija preganja že od otroštva, zato si jo želi bolje spoznati. "Če sem toliko razmišljala o 'madežnih' ženskah, je mogoče prav, da se enkrat dotaknem tudi nje - brezmadežne." Trenutno raziskuje njeno globlje sporočilo, pri čemer se sprašuje tudi o pomenu črnih Marij.

Skupaj s svetovalcem za historično glasbo in ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Janezom Jocifom sodeluje tudi pri snovanju širšega projekta, ki bo 22. maja predstavljen v Slovenski filharmoniji. Združeval bo srednjeveško glasbo, ples in sliko. "Tako ples kot glasba sta povezana z mojim ustvarjanjem. Ko slikam, vedno poslušam glasbo. Pri slikah večjega formata prav tako slikam s celim telesom. Način gibanja je tudi energija, ki se zapiše na platno," je poudarila. Inštrumentalni, vokalni in plesni del bo slikarka dopolnila s podobami Marij na nenapetih platnih, s spiralo pa upodobila vez med zemljo z onostranstvom.

Z Jocifom je umetnica že sodelovala v projektu Zornice (2019), v okviru katerega se je v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu izvedel tudi koncert. Skozi ritualno izvajanje žive glasbe, plesa in vizualne umetniške intervencije so se sodelujoči, med njimi tudi slikarka Maja Šubic, poklonili crngrobški dediščini, hkrati pa na simbolni ravni osvetlili pomen kozmičnih sil prehoda teme v svetlobo.

S slikarko Barbaro Demšar pa v juliju pripravlja razstavo z naslovom Iz pekla do raja, s katero želita prikazati kontrast temačnega in svetlega. "Vse moje slike so malo bolj temačne, Barbara pa je zelo optimistična, njene slike so sončne, vesele, zato se dopolnjujeva," je dodala. Razstavo bosta umetnici predstavili v Mali galeriji v Kranju.