Mineva 140 let od smrti prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča

Rodil se je 4. maja 1844 na Muljavi pri Krki na Dolenjskem. Kot sin revnega kmeta je odraščal z zgodbami vaškega življenja in pripovedkami, ki mu jih je pravil ded. Slednje je leta 1863 zbral v zbirki Spomini na deda. Že pri 17. letih pa je objavil svojo prvo pripovedko - Pripovedka o beli kači.

Po maturi na ljubljanski Gimnaziji (1865) se je odločil za študij slavistike in klasične fiologije na dunajski univerzi, ki pa ga zaradi finančne stiske ni dokončal, zato se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu.

V svojih delih je obravnaval predvsem zgodovinske teme, pri katerih se je naslanjal na prikazovanje kmečkega in meščanskega življenja. V pripovedih kot sta Tihotapec (1865) in Sosedov sin (1868) je na podlagi realističnih prvin izpostavil problematiko socialnih razmer na slovenskem podeželju.

V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je leta 1866 objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi izvirni slovenski roman, z njim pa si je Jurčič prislužil naslov prvega romanopisca na slovenskem območju.

Od leta 1868 je bil sourednik in kasneje urednik Slovenskega naroda v Mariboru ter urednik slovansko usmerjenega časopisa Südslavische Zeitung v Sisku. Pomagal pa je tudi pri urejanju Zvona in pisal za Slovenski narod, piše na spletni strani Jurčičeve domačije.

V času svojega pisateljskega delovanja je napisal še kratko pripoved Telečja pečenka, romane Doktor Zober, Med dvema stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad, prvo slovensko tragedijo Tugomer in dramo Veronika Deseniška. Zaradi njegove prerane smrti - pri 37. letih je izgubil boj z jetiko - je njegov zadnji roman Rokovnjači dokončal Janko Kersnik.

Z Jurčičem smo Slovenci dobili prvega pravega pisatelja, ki je v pisanju našel smisel življenja. Z ustvarjanjem skoraj vseh pripovednih oblik je odločilno vplival na razvoj slovenske novele, povestim romana in črtice.

Letošnje leto je vlada razglasila za Jurčičevo. Predlog za razglasitev spominskega leta je ministrstvu za kulturo podala Občina Ivančna Gorica. Na sporedu je več dogodkov po vsej Sloveniji, med drugim se obeta tudi simpozij, ki ga pripravljata Cankarjev dom in Filozofska fakulteta v Ljubljani. Na predvečer obletnice Jurčičeve smrti so se mu s spletnim dogodkom z interpretacijo njegovih misli poklonili kulturni ustvarjalci iz ivanjške občine.