Slovenska filharmonija bo izvedla novo delo Črta Sojarja Voglarja

Naročilo filharmonije za simfonično delo, ki bi ga izvedli v sezoni 2020/21, je Sojar Voglar prejel sredi lanskega koledarskega leta, napisal pa jo je na podlagi orkestrskih skic, ki jih je ustvarjal po svoji tretji simfoniji.

"Želel sem si napisati izdelano simfonično delo po klasičnem vzoru glede oblike in vsebine, ker se mi zdi, da tega nisem nikoli prej prav dobro osvojil in sem čutil, da je to še nekakšen dolg simfoniji kot formi, ki je doživela velik vzpon na koncu 18. in skozi 19. stoletje kot ena najpomembnejših in zanimivih glasbenih oblik," je povedal za STA.

S tega vidika je to po njegovih besedah njegova "najbolj dojemljiva in na nek način enostavna simfonija". Izbral je tristavčno strukturo: "Ker mi ta veliko bolj leži kot štiristavčna, pa tudi skozi zgodovino sem opazil, da so imeli mnogi skladatelji ravno s finalom, če so imeli štiristavčno obliko, kar precej problemov, zato sem tudi sam previden pri tem izboru."

Po glasbeni plati je simfonijo označil za sproščeno in vedro. "Sicer uporabljam zame precej značilne goste orkestrske teksture, zlasti v prvih dveh stavkih, v tretjem stavku pa sem se bolj posvetil raznolikemu ritmu in naredil bolj prečiščeno orkestracijo. Odziv orkestrašev je bil, da že dolgo niso dobili novega slovenskega dela, ki bi ga tako hitro razumeli in prebrali, in da se je dalo hitro delati na sami glasbi, ne pa se ukvarjati s samim gradivom," je povedal Sojar Voglar.

Kot je še ocenil, so v njegovi noviteti prisotni vplivi različnih simfoničnih tradicij: po orkestraciji in teksturi se približuje francoski glasbi 20. stoletja, zlasti Mauriceu Ravelu in Henriju Dutilleuxu, ki sta mu za zgled, po obliki nemški tradiciji, po muzikalni plati pa je "pristno slovanska".

Noviteto bo orkester izvedel pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, uokvirila jo bosta Uvertura h komični operi Blaža Arniča in Serenada št. 2 v A-duru Johannesa Brahmsa, so sporočili iz filharmonije.

Sojar Voglar je diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Marku Mihevcu, na isti ustanovi je tudi magistriral. Njegov opus šteje kakšnih 200 del na področju orkestralne, komorne, instrumentalne-solistične in vokalne glasbe, piše pa tudi scensko, filmsko in plesno glasbo ter priredbe.