Mineva 90 let od rojstva italijanskega filmskega režiserja Ettoreja Scole
Ljubljana, 10. maja - Pred devetdesetimi leti se je rodil eden od velikanov italijanskega filma Ettore Scola. V svoji dolgi karieri je posnel več kot 40 filmov, ki so jih določale sočutnost, tišina in socialna kritičnost. Odmevna sta zlasti Grdi, umazani, zli (1976) in Poseben dan (1977).
Scola se je rodil 10. maja leta 1931 v bližini Avellina, vendar se je kmalu s svojo družino preselil v Rim. Tam je preko sodelovanja s stripovskima revijama Marc'Aurelio in Il Travaso delle Idee v 40. letih minulega stoletja stopil v stik s svetom uprizoritvene in vizualne umetnosti.
Kot univerzitetni študent je začel z delom pisatelja za radio, kjer se je srečal z ikonami italijanske umetniške panorame, kot je Alberto Sordi, so o njem zapisali na spletni strani Life In Italy. V nadaljnji karieri je sodeloval še z mnogimi velikani italijanske kinematografije, kot so Federico Fellini, Roberto Rosselini in Vittorio de Sica.
Njegova pustolovščina za kamero se je začela leta 1964, prvi velik uspeh pa je dosegel štiri leta pozneje s filmom Ali bodo naši junaki lahko našli svojega prijatelja, ki je skrivnostno izginil v Afriki? Odtlej je ustvaril še veliko filmskih uspešnic.
Močno politično vpet, luciden opazovalec svojega časa se je ukvarjal z vsemi velikimi temami italijanske zgodovine, od fašizma do sodobne družbe, in se odločil, da šaljivi spektakel postane ogledalo tedanjih muk.
Leta 1974 je zaslovel s komično dramo Tako zelo smo se ljubili, sliko povojne Italije, za katero je leto kasneje prejel zlato nagrado mednarodnega moskovskega filmskega festivala. Leta 1976 je nase opozoril s filmom Grdi, umazani, zli, za katerega so ga v Cannesu nagradili za najboljšo režijo.
Svetovno slavo mu je prinesel film Poseben dan, v katerem sta Sophia Loren in Marcello Mastroiani nastopila v vlogi poročene ženske in homoseksualnega soseda, ki se spoznata na dan, ko Adolf Hitler prvič obišče Benita Mussolinija.
Med drugimi so znani še Potovanje kapitana Fracasse (1990), The Dinner (1998), Nelojalna konkurenca (2001) in People Of Rome (2003).
Pri svojih osemdesetih letih se je poslovil od filmske industrije, saj z njo ni več čutil povezanosti.
"Nisem želel postati ena od tistih ostarelih dam, ki nosijo visoke pete in si barvajo ustnice, zato da bi ostale v družbi mlajših," je dejal režiser, ki je pozneje pri nekaj projektih sodeloval še kot scenarist, leta 2013 pa je na podlagi lastnih spominov posnel portret svojega vzornika in prijatelja Federica Fellinija, je poročal portal MMC RTV SLO.
Filmski ustvarjalec, ki se je zapisal v zgodovino italijanskega filma, je umrl 20. januarja 2016. Ob njegovi smrti je italijanski minister za kulturo Dario Franceschini povedal, da je bil Scola veliki mojster, ki je ostal mlad vse do zadnjega.