misliRazstava o fotoreporterstvu Na drugi strani vstopa v zadnji sklop
Ljubljana, 11. maja - V Galeriji Jakopič so pripravili zadnji sklop razstave Na drugi strani, ki je z interdisciplinarnim pristopom komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije pogledala na sto let slovenskega fotoreporterstva. Do 19. junija bodo na ogled utrinki, dogodki in zanimivosti iz vsakdanjega življenja, ki so najbolj pogoste teme fotoreportaž.
Ljubljana.
Galerija Jakopič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Kot so zapisali v galeriji, so utrinki, dogodki in zanimivosti vsakdanjega oziroma normalnega, samoumevnega in tipičnega najpogostejše teme fotoreportaž.
"Fotoreporterju dajejo izredno odprtost možnosti, da znotraj bolj sproščenega časovnega okvira in bolj avtorskega pristopa razišče manj ekskluzivne tematike, ki pa zato lahko niso nič manj pereče in zmorejo prispevati izvrstne vizualne pripovedi o sociali, zdravju, vzgoji, izobraževanju, pa tudi kulturi, športu in drugih prostočasnih dejavnostih v raznolikih skupnostih".
Kot so še zapisali v galeriji, mu dajejo možnost, da "skozi svoj prispevek stopi ob stran sočloveku v stiski - najsi bo ob naravnih katastrofah ali intimnih stiskah - in sreči, vezani na nesamoumevnost krogotoka minevanja in menjavanja življenjskih obdobij".
Razstava je nastala v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Membrano. V pripravo so se povezali kustosinja Galerije Jakopič Marija Skočir, profesor na FDV Ilija Tomanić Trivundža, ki se kot eden redkih strokovnjakov v Sloveniji ukvarja s fotografijo v medijih, filozof, teoretik in urednik revije Fotografija Jan Babnik ter klasična filologinja Julija Hoda.
Projekt je nastajal dve leti, zamišljen pa je bil, da predstavi delo fotoreporterjev, različne vrste reportažne fotografije ter njihovo umestitev v tiskane in kasneje elektronske medije. Kot so zapisali pripravljavci, je namreč fotoreportaža kot vizualna pripoved odvisna od številnih dejavnikov, ki vplivajo na vidnost fotoreporterskega dela - od uredniških odločitev, ekonomskih dejavnikov, medijske krajine in tehničnih zmožnosti reprodukcije do same recepcije bralstva.
Na slovensko fotoreporterstvo v obdobju od leta 1920 do 2020 je razstava pogledala skozi tri tematske sklope, najprej skozi identiteto, nato je osvetlila moč fotografije, zdaj pa se posveča še njeni vsakdanji rabi, čeprav se vse omenjeno med seboj močno prepleta. Pospremila jo je obsežna publikacija v štirih delih z uvodom in vsako posamično temo.