Mednarodni muzejski dan letos preplet živega in virtualnega dogajanja

Letošnji mednarodni muzejski dan kombinacija dogajanja v živo in virtualnega

Kot je za STA povedala predsednica ICOM Slovenija Kaja Širok, so pred letom 2020 mednarodni muzejski dan v okviru letnega tematskega slogana obeležili predvsem vsak muzej individualno z brezplačnim vstopom in programi. Pred petimi leti so državni muzeji tudi začeli s skupno razstavo na muzejski ploščadi na Metelkovi, kar je popestrilo ponudbo ploščadi in izobraževalo o letnih programih muzejev.

"V letu covida-19 nam je to uspelo le virtualno, saj zaradi situacije nismo vedeli, kako pristopiti k organizaciji fizične postavitve razstave plakatov na izbrano temo. Zato smo organizirali virtualen dogodek in webinar na izbrano temo, kjer smo želeli tudi simbolično ponovno povezati muzealce ter zainteresirano javnost," je zapisala.

V enem letu so se po njenih besedah veliko naučili in sprejeli nove načine dela ter združili prakse praznovanja mednarodnega muzejskega dne. Tako so za letos pripravili fizično razstavo plakatov v sodelovanju z družbo TAM-TAM, ki bo med 18. in 24. majem na ogled na različnih lokacijah, možen bo tudi virtualni ogled. Poleg tega organizirajo webinar na temo digitalizacije v kulturi, muzeji in galerije pa bodo ponudili brezplačen vstop.

Pot v predkoronsko normalo še dolga

Kulturnih dogodkov se vsak muzej loteva po svoje glede na prostorske kapacitete in navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Vračanje obiskovalcev je pomemben vidik dela vseh muzejev, saj se zavedamo, da smo v službi javnosti in zanjo tudi delamo. Vseeno pa je treba vedeti, da se še niso vsi zaposleni vrnili na delo in da je to marsikje še vedno oteženo. Ob tem, da se omejitve počasi rahljajo, pa si vsi želimo, da bi muzejski programi ponovno zaživeli tako kot nekoč. Ob tem je jasno, da se je tudi delo v muzejih spremenilo in je pot v predkoronsko normalo še zelo dolga," je poudarila.

Po besedah Kaje Širok se je seveda morala vsaka institucija na svoj način prilagoditi omejitvam in iskati nove izzive v stikih z obiskovalci. Nekateri muzeji so v minulem letu razvili veliko spletnih programov in se tudi vključili v pedagoške programe šol. Kot je izpostavila, največjo težavo predstavljajo in jo bodo organizirana vodstva ter posledično izpad lastnih sredstev zavodov, s katerimi so v preteklosti pokrivali tudi plače ali vzdrževanje stavbe. "Kljub bogatim spletnim programom pa je vsem jasno, da si obiskovalci želijo fizične izkušnje, obiska razstav ter uporabe digitalnih pripomočkov na razstavah," je zapisala.

Letošnji muzejski dan odpira dve temi: okrevanje in izzivi

Letošnji mednarodni muzejski dan odpira dve temi: okrevanje in izzivi. Prva se po besedah Kaje Širok nanaša na družbo in še posebej kulturni sektor, ki si bo v nekaterih državah opomogel hitreje kot v drugih. Vsekakor pa bo to okrevanje dolgo in spremembe so na vidiku, tako v obliki dela in izobraževanja kot tudi sodelovanja v projektih.

Izzivi so verjetno za večino muzejev v odnosu do obiskovalcev podobni: varnost obiskovalcev in zaposlenih, urejanje prezračevanja prostorov ter ohranjanje ustreznih temperatur v njih, sodelovanje v projektih in realizacija dela na daljavo. "Na drugi strani so izzivi slovenskih muzejev precej drugačni kot izzivi na evropski ravni, saj se poleg pandemije soočamo s pomanjkanjem sredstev, večjo potrebo po digitalizaciji, pri čemer ni nobenih podatkov o strategijah digitalizacije, ter problematičnim kadrovanjem na področju kulture. Največji izziv pa ostaja solidarnost družbe, podpora kulturi in zavedanje, da brez kulture narod nima prihodnosti," je zapisala Kaja Širok.

Muzeji so aktivni člen sprememb v družbi

Pri ICOM Slovenija so zapisali, da v okviru letošnje teme sporočajo, da so muzeji aktivni člen sprememb. "Biti odgovorni, etični in v službi družbe. Muzeji so po svetovnih raziskavah za 70 odstotkov vprašanih označeni kot najbolj verodostojni in zaupanja vredni. Stanje v družbi kliče po tem, da so aktivni, angažirani in solidarni. Sedanjost kliče po spremembah in muzeji so lahko generatorji sprememb, etičnega ravnanja in vzgoje. Postali so prostor učenja o strpnosti in sprejemanju različnosti. Soočamo se z etičnimi in družbenimi izzivi in nikoli ni bilo bolj kot danes pomembno graditi varne prostore srečevanja ter vzpostavljanja medgeneracijskega in medkulturnega dialoga," je dodala predsednica.

Eden od dogodkov letošnjega mednarodnega muzejskega dneva bo webinar na temo Digitalizacija v muzejih. Kot je pojasnila sogovornica, so se webinarji izkazali za zelo obiskane in zaželene oblike podajanja znanja. V zadnjem letu so tako pri ICOM Slovenija kot pri Skupnosti muzejev Slovenije organizirali več webinarjev. "Zagotovo lahko trdimo, da jih je obiskalo več slušateljev, kot če bi dogodek organizirali na klasičen način," je povedala.

Izpostavila je, da je digitalizacija še posebej pomembna na področju kulturne dediščine, saj je veliko govora o tem, kako pomemben je ta segment, a obenem s strani ustanovitelja niso do danes dobili nobenih informacij o tem in deljenja praks. "Zelo pa smo si želeli organizirati v živo kongres muzealcev, ki bo potekal 3. in 4. junija, vendar smo primorani zaradi omejitev slušateljev v prostoru dogodek organizirati spletno," je sklenila.

Mednarodni muzejski svet (ICOM) je 18. maj za mednarodni dan muzejev z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi razglasil leta 1977.