Beneški arhitekturni bienale z razmislekom o skupnem bivanju v prihodnje

Kurator bienala Hashim Sarkis je vodilo bienala How Will We Live Together? (Kako bomo sobivali?) določil že pred predvideno lansko izdajo, ki je bila zaradi epidemije prestavljena v letošnje leto. Ob prvem pojasnilu Sarkisa je človeštvo potrebovalo "novo prostorsko pogodbo", s katero bi vstopilo v prelomno leto 2020 in se zazrlo v prihodnost. Poudarjal je teme, vezane na možnosti sobivanja v prihodnje, in ob tem omenjal vse večja politična razhajanja, okoljsko krizo, masovne migracije in ekonomske neenakosti. A je na koncu svet v 2020 presenetil novi koronavirus.

Kljub vsemu so se organizatorji bienala odločili, da vodilo ohranijo. Sarkis je pojasnil, da je globalna pandemija tako vprašanje Kako bomo sobivali? kot teme, ki jih je želel izpostaviti, napravila še bolj relevantne: "Ne moremo več čakati, da nam bodo politiki predstavili pot do boljše prihodnosti. Medtem ko politika še naprej razdvaja in izolira, lahko skozi arhitekturo ponudimo alternativne možnosti, kako sobivati. Arhitekturni bienale 2021 je motiviran z novimi problemi, ki jih svet zastavlja arhitekturi, a tudi z vznikajočim aktivizmom mladih arhitektov ter z radikalnimi revizijami, predstavljenimi s strani stroke za boj s temi izzivi."

Predsednik institucije La Biennale di Venezia Roberto Cicutto pa je dodal, da bodo bienale v soboto za javnost odprli s še večjim zavedanjem, kako pomembno je delo njihove institucije, saj predstavlja ogledalo sodobnemu svetu. Na arhitekturnem bienalu bo svoja dela predstavilo 112 sodelujočih iz 46 držav. Najbolje so zastopane Afrika, Latinska Amerika in Azija, močna je tudi prisotnost žensk.

Glavna razstava How will we live together? bo razdeljena na pet vsebinskih razdelkov, od katerih bodo tri na ogled v Arzenalu, dva pa v Glavnem paviljonu v Vrtovih. Sicer se sodelujoče države predstavljajo po svojih paviljonih, lociranih tako v Vrtovih in Arzenalu ter na drugih lokacijah po Benetkah.

Slovenija s projektom ob sedemdesetletnici zadružnih domov

Slovenija bo na bienalu zastopana s projektom Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture. Kuratorji projekta so Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič, Rastko Pečar in Asta Vrečko, komisar slovenske predstavitve pa Matevž Čelik Vidmar, nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Predstavnica kuratorske skupine Martina Malešič je za STA zapisala, da tema zadružnih domov "ponuja možnosti za razumevanje, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila svobodno združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje".

Postavitev v slovenskem paviljonu bo po pojasnilu skupine izpostavila razsežnost projekta zgraditve zadružnih domov v danih zgodovinskih, prostorskih in organizacijskih okoliščinah, tako na začetku gradnje kot danes. Z uporabo prepoznavnih arhitekturnih elementov bo vzpostavila razumevanje značaja in delovanja notranjega javnega prostora, katerega pomen je poudarjen s predstavitvijo samega projekta.

Postavitev bo sestavljena iz štirih dejanj (združevanja, stremljenja, odpiranja in pričevanja), ki jih določajo štirje elementi: "Osrednji del je velika miza, ki združuje obiskovalce, pri čemer si ne kažejo hrbta, temveč stojijo drug proti drugemu, s tem pa ustvarjajo že neko skupnost, povezanost in vzpostavljanje dialoga. Na mizi so z grafičnimi intervencijami in maketami predstavljeni prostorsko-arhitekturni vidiki zadružnih domov. Nad mizo visi stropna instalacija z lučmi in 523 elementi, ki predstavljajo načrtovano, a nerealizirano število zadružnih domov v Sloveniji. Govorijo torej o ambiciji in obsežnosti projekta ter njegovem stremljenju k družbeni spremembi."

Tretji element bodo po zapisu skupine vrata. Ta predstavljajo veliki portal, ki odpira notranji javni prostor za širšo skupnost, tudi z informacijami, ki so na njem prisotne. Naštete objekte postavitve pa dopolnjuje še četrti element, kratek avtorski film režiserja Vida Hajnška, ki na primeru zadružnih domov govori o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti skupnega prostora, so za STA še pojasnili v kuratorski skupini.

Zlati lev in druge nagrade arhitekturnega bienala

Kot je že znano, bo zlatega leva za življenjsko delo na letošnjem bienalu prejel španski arhitekt, pedagog, kritik in teoretik Rafael Moneo, ki mu bo posvečena tudi razstava. Sarkis je o Moneu dejal, da gre za enega najbolj spreminjajočih se arhitektov njegove generacije, ki je skozi svoje delo pokazal sposobnost, da z vsakim arhitekturnim projektom odgovori na zahteve določenega prostora in njegove rabe.

Znano je tudi že, da bo posebnega, spominskega zlatega leva prejela projektantka, urednica, kuratorka in aktivistka Lina Bo Bardi, ki po besedah Sarkisa s svojih delovanjem opominja na vlogo arhitekta kot koordinatorja in ustvarjalca kolektivnih vizij, tudi v težkih časih.

Sicer petčlanski mednarodni žiriji bienala predseduje japonska arhitektka in dobitnica Pritzkerjeve nagrade Kazuyo Sejima. Žirija bo podelila še zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva najboljšemu sodelujočemu na mednarodni razstavi How will we live together? ter srebrnega leva najbolj pronicljivemu mlademu ustvarjalcu na glavni razstavi. Podelitev nagrad je predvidena 30. avgusta.