V Šentrupertu bodo sanirali enega najstarejših dolenjskih toplarjev
Šentrupert, 18. maja - V muzeju na prostem Dežela kozolcev v Šentrupertu bodo do jeseni sanirali med lanskim avgustovskim neurjem delno zrušeni in poškodovani Lukatov toplar iz leta 1795, ki velja za enega najstarejših ohranjenih dolenjskih tovrstnih kozolcev. Ministrstvo za kulturo je za njegovo sanacijo te dni odobrilo nekaj več kot 13.000 evrov.
Znesek predstavlja polovico upravičenih stroškov, preostanek sanacijske naložbe bo pokrila šentrupertska občina, so na tamkajšnji občinski upravi potrdili za STA.
Kot so še povedali, se že dogovarjajo za dobavo ustreznega lesa. Sanacija bo sicer obsegala rekonstrukcijo v neurju porušenega repa oziroma podaljška s tremi okni na Lukatovem toplarju.
Nosilne in podporne stebre bodo izdelali iz hrastovine, pri čemer bodo uporabili zgolj ročna tradicionalna tesarska orodja. Iz smrekovine bodo na novo izdelali t. i. late, in sicer 17 lat na okno. Iz smrekovega lesa bodo izdelali še strešno konstrukcijo. Podaljšek bodo pokrili s 25 centimetrov debelo slamnato streho na polni čop, škropo pa na vsako preklo privezali z nerjavečo žico.
Na Lukatovem toplarju, ki je edini s slamo kriti kozolec šentrupertskega muzeja, bodo slamnato streho oziroma slamno kritino v celoti zamenjali z novo, na čelnih straneh pa jo bodo zaključili z vetrno obrobo iz slamnate kite, so še navedli na šentrupertski občini.
Ta se je sicer s sanacijo Lukatovega toplarja prijavila na razpis ministrstva za kulturo za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo med letoma 2021 in 2022 država sofinancirala iz dela proračuna, namenjenega kulturi in izboru kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov.
Po podatkih Dežele kozolcev so Lukatov toplar postavili leta 1795. Ima dva para oken in rep v obliki enojnega stegnjenega kozolca s tremi okni. Nosilni stebri so hrastovi in stojijo na kamnitih podstavkih. Leta 1970 so ga delno obnovili in zamenjali slamnato kritino.
Toplar je izvirno stal na domačiji v Trsteniku oziroma v zaselku Gorenji Konec. Pri njegovi izdelavi so uporabili zgolj leseno gradivo brez žebljev ali drugih železnih spojev. Uporabljali so ga za shranjevanje poljščin, največ za sušenje pšenice, ajde, ječmena, detelje in koruze. Širok je šest metrov, dolg devet metrov in visok 8,3 metra. Leta 2003 so ga razglasili za spomenik lokalnega pomena.
Po podatkih, ki jih je etnološki konservator Dušan Štepec objavil v delu Kozolec na prepihu časa leta 2011, je Lukatov toplar po vrsti peti najstarejši na Dolenjskem ohranjeni toplar. Najstarejši ohranjeni je Kosov toplar iz Grebenja, ki so ga postavili po letu 1751.