Bralna značka že 60 let spodbuja k prostovoljnemu branju v prostem času

Pobudnika branja za bralno značko sta bila profesor slovenskega jezika na prevaljski osnovni šoli Stanko Kotnik in koroški pisatelj Leopold Suhodolčan, tudi ravnatelj osnovne šole. Prvo značko, ki se je takrat imenovala Prežihova značka, so na Prevaljah podelili 22. maja 1961.

Tilka Jamnik: Sodelovanje Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana udarna kombinacija

"Začetek bralne značke je strokovno, organizacijsko in - smem reči - tudi človeško, čustveno - zelo posrečen in zato tudi tako uspešen in trdoživ. Menda je res osnovan po češkem zgledu, toda v bistvu je originalen in res nekaj posebnega tudi v mednarodnem prostoru," je za STA ob okrogli obletnici bralne značke zapisala dolgoletna podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS Tilka Jamnik.

Sodelovanje Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana je bila po njenih besedah udarna kombinacija: spodbujati branje v prostem času, tedaj sicer še predpisanih del slovenskih pisateljev, imenovati bralno tekmovanje po priljubljenem pisatelju Prežihovem Vorancu in nagraditi bralce s kovinsko značko, ki je bila tedaj hit zbirateljev.

"Ni čudno, da se je gibanje tako hitro in uspešno širilo in se ves čas tudi posodabljalo," je ocenila Tilka Jamnik. Danes je namreč bralna značka gibanje, ki je najmočnejše v osnovni šoli, nagovarja tudi vzgojitelje k branju predšolskih otrok in spodbuja bralne klube v srednjih šolah in med starejšimi. Razširjena je po vsej Sloveniji, v zamejstvu in med slovenskimi rojaki po svetu.

"60 let pomeni, da danes berejo za bralno značko otroci v osnovni šoli, toda za bralno značko smo brali njihovi starši in stari starši," je dodala.

Po ocenah društva v vseh programih letno sodeluje okoli 140.000 otrok

V Društvu Bralna značka Slovenije - ZPMS, ki je bilo kot samostojno društvo organizirano v letu 2002, program pa je del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ocenjujejo, da v vseh programih spodbujanja branja vsako leto sodeluje okrog 140.000 otrok, ki berejo. Samo v osnovnošolskih programih jih po podatkih društva vodi več kot 7000 mentorjev.

"Ne bi rekla, da danes mladi berejo manj, kot so včasih, vsaj ne mladi v času izobraževanja, ampak berejo manj tiskanega gradiva in več digitalnih besedil in morda berejo manj leposlovja, ker je čas naravnan k uspehom, užitkom in potrošništvu, ne pa k razmišljanju o temeljnih vrednotah. Berejo drugače in delno drugačna bralna gradiva," ugotavlja Tilka Jamnik, ki je med drugim specialistka za knjižno vzgojo otrok do 9. leta starosti.

Tudi bralna zmožnost mladih se po njenih besedah spreminja. Učijo se namreč brati tiskana besedila in digitalna besedila, stremeti pa je treba k temu, da oboje berejo poglobljeno, kritično, razmišljujoče. Bralna značka pa spodbuja predvsem k branju tiskanega gradiva in k branju kakovostnih knjig slovenskih avtorjev, in ne nazadnje spodbuja prostovoljno branje v prostem času po zanimanjih in željah bralcev, kar je po besedah Tilke Jamnik ključno, da nekdo postane bralec za vse življenje.

Družina s pomembno vlogo pri branju, šola uči branja pri vseh predmetih

Raziskave kažejo, da je pri branju zelo pomemben vpliv družine, toda vsi otroci obiskujejo osnovno šolo in ta uči branja pri vseh šolskih predmetih, kar je ključno, poudarja Tilka Jamnik, ki meni, da bi bilo treba v osnovni šoli nameniti več časa branju.

Tudi tako, da bi morali pri vseh šolskih predmetih poskrbeti, da bi učenci razumeli, kaj berejo, kar pomeni, da bi lahko samostojno iskali informacije in kritično gradili svoje znanje ter utrjevali izkušnjo, da je branje potrebno za vse nadaljnje izobraževanje in izgradnjo poklicne kariere. Za mlade je pomembno tudi, da spoznajo čim več besedil, ki obravnavajo probleme, ki jih zanimajo, leposlovna besedila pa so jim lahko v podporo pri odraščanju.

V osnovnih šolah je sicer največ bralcev v prvem triletju, nato pa mentorji prvi upad opažajo v 4. razredu oz. drugem triletju, ko naj bi mladi bili že samostojni bralci, nadaljnji upad pa v tretjem triletju, ko med drugim tudi šolsko delo in obšolske dejavnosti od mladih zahtevajo veliko časa.

Osredja slovesnost v četrtek, v soboto festival bralne značke

Ob letošnji 60-letnici bralne značke osrednjo slovesnost na Prevaljah, ki bodo ob tem prejele prvo plaketo mesto bralne značke, pripravljajo v četrtek. Več dogodkov bo tudi v dneh za tem, med drugim se v soboto začne Prvi festival bralne značke.

Skupaj z občino in drugimi sodelujočimi je nosilka dogajanja Osnovna šola Franja Goloba, pred katero kot pomnik gibanju bralna značka od leta 2014 stoji kip Krojačka Hlačka, lika iz del Leopolda Suhodolčana. Častni pokrovitelj dogajanja ob 60-letnici bralne značke je predsednik republike Borut Pahor, ki je napovedan kot slavnostni govornik na četrtkovi prireditvi.

Bralna značka je nosilka številnih priznanj, med drugim zlatega reda za zasluge, od 21. marca 2019 pa je Gibanje Bralna značka vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine.