V Fotogaleriji Stolp porumenele fotografije Toneta Stojka z Lenta

"Dvajsetletni družbenokritični pesnik je v resničnosti socialnega dna mariborskega Lenta iz nevidnih ustvarjalnih vzgibov v roke vzel fotoaparat, zanj tedaj edini znak sicer nevidne očetove naklonjenosti. Potem, ko je vlak odpeljal in je mati ostala le še pika na peronu, za vedno pika v spominu, je lahko storil le eno - vzel je svet pod noge. Fotografiral ikone. Ustvarjal ikone. Iz sebe naredil ikono. A nikoli zanikal ljudi, krajev in izzivov osebne ustvarjalne rasti, ki so ga spremljali v začetku in h katerim se danes lahkoten vrača," je ob razstavi zapisala kustosinja Marija Skočir.

Tone Stojko (1947) je po končani Tehniški srednji šoli v Mariboru študiral novinarstvo v Ljubljani. Že v času študija je delal tudi na Radioteleviziji Ljubljana, priključil se je Fotogrupi Šolt in začel fotoreportersko kariero pri študentskem časopisu Tribuna. Leta 1971 je postal urednik fotografije tednika Mladina ter tam dobrega četrt stoletja kreiral visoka merila kakovosti in aktualnosti reportažne fotografije.

"To obdobje mu je prineslo številna potovanja po svetu in prisotnost vedno ob pravem trenutku na pravem mestu, posebej v času slovenske pomladi, ko je posnel nekaj ikoničnih fotografij," izpostavljajo v Foto klubu Maribor.

Stojko od leta 1968 do danes sistematično beleži množične demonstracije, o čemer priča pravkar izdana obsežna monografija z naslovom Naša jeza je brezmejna.

Vzporedno se je z veliko pozornostjo posvečal foto- in video-dokumentiranju slovenskega gledališča in sodobnega plesa, poleg tega pa ves čas gojil avtorsko fotografijo, danes skoncentrirano v abstraktni seriji Telo v igri.