Dobitnica nagrade EU za književnost Anja Mugerli za STA: O družinah še nisem vsega napisala

Nagrado EU za književnost podeljujejo neuveljavljenim avtorjem z vseh koncev Evrope za izkazan umetniški talent. Nagrado so v preteklosti prejeli trije slovenski avtorji: Jasmin B. Frelih za romaneskni prvenec Na/pol, Nataša Kramberger za delo Nebesa v robidah: roman v zgodbah in Gabrijela Babnik za roman Sušna doba. Letos je žirija izbirala med 41 nominiranimi deli, od teh so bila štiri slovenska: med nominiranci so bili Davorin Lenko s knjigo Psihoporn, Gašper Kralj z delom Škrbine, Jernej Županič z romanom Behemot in Anja Mugerli z zbirko Čebelja družina.

Četrta slovenska prejemnica nagrade je postala Anja Mugerli, rojena leta 1984. Avtorica je v intervjuju za STA povedala, da se ji je v dveh tednih od prejema nagrade oglasilo že nekaj založb iz Hrvaške in Italije, ki želijo objaviti prevod Čebelje družine. Seveda so tukaj tudi odzivi bralcev - knjiga je zelo iskana, kar jo zelo veseli.

Ker je v zgodbo Čebelja družina vložila največ časa in ker je najdaljša v zbirki ter se ji zdi od vseh sedmih zgodb najmočnejša, se je avtorici naslov kratke zgodbe zdel zelo primeren tudi kot naslov knjige. "Bolj kot kratka zgodba je Čebelja družina zaradi svoje dolžine in kompleksnosti že skoraj novela," je dejala Novogoričanka, diplomirana slovenistika, ki je magistrirala iz uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja.

Rdeče niti zbirke so stari običaji, družina in drugačnost

Kratke zgodbe, ki je načela idejo o zbirki, ki bi govorila o obredih oziroma starih običajih, ni med sedmimi naslovi v Čebelji družini. To je bila zgodba Koline, ki jo je Anja Mugerli napisala za literarni natečaj. Kot naslov pove, je govorila o kolinah. Protagonist je bil deček, ki se je zelo upiral običaju, ki so ga še vedno izvajali v njegovi družini. Hkrati je bilo s tem povezano tudi njegovo odraščanje.

Preostale zgodbe - Jabolkosnedka, Pust, Čevlji, Čebelja družina, Pirta, Rdeči petelin in Jezero - govorijo o obredih oziroma starih običajih, značilnih za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Sedem kratkih zgodb je napisala prav z namenom, da bo iz njih sestavila zbirko.

Avtorica je že v prvih svojih zgodbah, med njimi nekaterimi v zbirki Zeleni fotelj (2015), veliko pisala o družini, ki je ena od rdečih niti zbirke. To je tudi tematika, ki Anjo Mugerli zelo privlači, predvsem odnosi med družinskimi člani, ki znajo biti zelo zapleteni. Včasih je najtežje shajati prav s svojimi družinskimi člani, meni. Tudi v romanu Spovin je pisala o družini - o očetu in hčerki.

"Čeprav sem se zavestno odločila, da bom pisala zgodbe o obredih, sem šele na koncu, ko so bile zgodbe zbrane na kup, ugotovila, da v bistvu vsaka od njih na svoj način govori tudi o družini. Očitno o tem nisem še vsega napisala," je dejala.

V Čebelji družini je tudi motiv drugačnosti in njenih posledic. Običajem in tematiki družine se pridružujejo družbena izobčenost, sram, nerazumevanje. Tudi ti motivi se avtorici zdijo zanimivi. "Tukaj je veliko gradiva, da se veliko pisati o tem. Tudi moji protagonisti so zelo posebni, mogoče bolj samotarski, in veliko se zato dogaja v njih samih. Veliko je notranjega dogajanja in iz tega tudi izpeljem samo zgodbo," je povedala za STA.

Avtorico zanimajo soočenja s preteklostjo, proza in dramatika

V svojih delih Anja Mugerli opisuje tudi majhne kraje, kamor se liki vračajo. Romaneskni prvenec Spovin iz leta 2017 se začne prav s tem, da je protagonist na poti v domačo vas. Na nek način gre z vrnitvijo v kraj, kjer je odraščal, kjer se mu je nekaj zgodilo, za njegovo soočenje s preteklostjo ali osebo iz njegove preteklosti. Take zgodbe avtorico zanimajo in o tem rada piše.

Slovenskim bralcem je poznana kot avtorica dveh zbirk kratkih zgodb in romana, na mednarodnem italijanskem natečaju Castello di Duino pa je bila nagrajena za dve dramski besedili. Besedili je najprej napisala v slovenščini, nato pa ju je prevedla v italijanščino. Avtorica je sicer dejala, da ne piše v italijanščini, a je ravno imela priložnost.

Čeprav je trenutno bolj osredotočena na prozo, si želi, da bi se v prihodnosti ukvarjala tudi z dramatiko. Ko dobi idejo, o čem bi rada pisala, najprej o tem nekaj časa razmišlja, zbira gradivo, utrinke, si kaj zapiše. "Ko je zgodba v moji glavi nekako formirana, se spravim k pisanju. Kratke zgodbe običajno napišem v enem zamahu, potem pa porabim kar nekaj dni ali tednov, da jih izpilim," je še povedala Anja Mugerli.