Aldu Kumarju bodo podelili Kozinovo nagrado
Ljubljana, 4. junija - Skladatelj Aldo Kumar bo opoldne prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Društvo ga je nagradilo za zaokrožen skladateljski opus, ki obsega zelo različna področja glasbenega ustvarjanja, od orkestralne, prek vokalno-instrumentalne do komorne in zborovske glasbe, glasbe za opero in balet ter za gledališče, film in televizijo.
V njegovem orkestralnem opusu se nahajajo dela, kot so Čelo Alp za simfonični orkester, Istrska suita za godalni orkester, Suita devetih pogledov za simfonični orkester, Istralja za simfonični orkester in Suita sedmega dne za simfonični orkester.
Številnim pevcem je znan po zborovskih skladbah, kot so Istrska suita, Ciklus pesmi od ljubezni in kafeta, Turist in oratorij Tehtanje duš ter kantati Na strani Merkurja in Skok čez rob sveta.
Zlasti obsežen je njegov prispevek h glasbi za gledališče, pri čemer je sodeloval z režiserji, kot so Meta Hočevar, Mile Korun, Dušan Jovanovič, Janez Pipan, Zvone Šedelbauer, Vito Taufer, Mateja Koležnik, Diego de Brea in Matjaž Zupančič. Za glasbo v Cankarjevi Lepi Vidi je dobil leta 1987 Sterijino nagrado. Trikrat, v letih 2004, 2005 in 2008, je bil nagrajen z Borštnikovo nagrado za glasbo. Leta 2012 pa je prejel nagrado primorskih gledališč tantadruj.
Na področju filmske glasbe je najvidnejše njegovo sodelovanje z režiserjem Metodom Pevcem v filmih Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična in Aleksandrinke, podpisal pa je tudi glasbo pri številnih kratkih igranih in dokumentarnih filmih ter televizijskih serijah. Leta 2010 je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Kot navaja utemeljitev, njegov skladateljski pristop na eni strani zaznamujejo tradicionalna klasicistična oblikovalna načela, na drugi pa iščoča duša intimnega, doživetega in iščočega tonskega zvočnega sveta. Zvokovne in tehnične značilnosti skuša v svoji glasbi prestaviti v sodoben, živi svet sedanjosti.
"Morda ga izredno dobro opredeli skladba, ki nosi naslov Varda concerto - štiristavčni ciklus za klavir in simfonični orkester. V delu se pod naslovom skriva opazovanje, iskanje videnja nečesa - vsega tistega, kar je vredno ustvarjalčeve pozornosti. Tudi v tej skladbi je začutiti in slišati duh Istre in istrskih dvojnic. Njegove skladbe so programsko in deloma filozofsko zasnovane."
Zelo pogosto se v njegovih delih pojavlja postopek ponavljanja določenega glasbenega domisleka, pa naj bo to motiv, del ljudske melodike ali njegov glasbeni domislek. Kot še navaja utemeljitev, bi ga morda opredelile tri izmed 12 želja, ki jih je izrekel za knjigo Franca Križnarja in Tihomirja Pinterja Sodobni slovenski skladatelji. "Prva želja: Doživeti glasbo iz katere se naenkrat utrga zvok določene barve in lebdeč opazuje glasbo pod seboj. Tretja želja: Ustvariti zvoke čistejše od najčistejšega zadnjega zvoka in Dvanajsta želja: Zaupati neodkritim tišinam."