Festival Fabula z nemško avtorico Enis Maci še v Medani

Enis Maci je zadnja gostujoča avtorica letošnje Fabule, kamor so jo povabili ob knjigi esejev Sladoledarna Evropa. Prevedla jo je Urška Brodar na podlagi kolektivno pripravljene delovne verzije šestih študentk in študentov oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Knjiga je izšla znotraj programskega sklopa Fabula Hub, v katerem Fabula pozornost namenja mladim, perspektivnim literarnim imenom. Enis Maci namreč velja za eno najbolj perspektivnih avtoric mlajše nemške generacije, v prvi vrsti dramatičarko, a vse bolj tudi pisateljico. Njene igre so uprizorili na Dunaju, Leipzigu, Mannheimu in Bambergu, trenutno pa piše roman.

Sladoledarna Evropa v osmih esejih prinaša literarni preplet opazovanj, ki opominjajo na nujnost upora in izpodbijanja družbenih normativov ter anomalij. Skozi konstelacije citatov, anekdot in razmislekov se izoblikuje postmoderni, fragmentiran tok misli, ki zajema vse od feminizma, populističnih gibanj in identitarnih tokov do disidentstva v totalitarnih režimih," so zapisali organizatorji festivala.

Kot je povedala na petkovem pogovoru v Ljubljani, ves čas uporablja dokumentarno gradivo, čeprav njena metoda pisanja ni dokumentarna. Dodala je tudi, da ne ustvarja paralogičnih stvari in ne želi pisati zabavnega programa, išče pa pri svojem delu ravnotežje med realnostjo in ezoteriko.

Avtorica se je v Ljubljani predstavila dvakrat, danes pa bo obiskala še Medano, kjer bo hkrati gostja zadnjega predfestivalskega dogodka letošnjega Mesta knjige.

Kot je za STA ocenil umetniški vodja Fabule Aljaž Koprivnikar, so epidemiološke razmere letošnjemu festivalu prinesle nekaj izzivov, kljub temu pa meni, da so jih uspešno premagali. Festival je sicer potekal v hibridni obliki, najprej z virtualnimi dogodki, v katerih so se predstavili avtorji Vladimir Sorokin, Claudia Durastanti, Džoha Alharti in Deborah Levy, sledilo je gostovanje z občinstvom v živo ob Mareku Šindelki v Cankarjevem domu, zaključujejo pa prav tako v živo.

"V zadnjih dveh tednih vidimo, da si ljudje veliko več upajo, dogodki se polnijo in mislim, da imajo enako izkušnjo tudi ostali organizatorji in festivali, ki se zdaj začenjajo po Ljubljani in drugje po Sloveniji. Ljudje hrepenijo po kulturi in po kulturnem dogajanju," je dejal Koprivnikar.

Po njegovih besedah se že ozirajo v naslednjo festivalsko izdajo, še prej pa nameravajo septembra v Cankarjevem domu izvesti teoretični fokus. Posvečen bo sloganu letošnjega festivala, to je vprašanju, ali je prihodnost privilegij.

"Imeli bomo dve debatni omizji. Na eni se bomo posvetili razpadu družbenih struktur, predvsem 30. obletnici razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze, na drugi pa bomo razmišljali, kako bi lahko človeška skupnost izgledala v bodoče. Teoretični fokus smo delno že uresničili tekom festivala v sodelovanju z revijo Razpotja, s tujimi in domačimi gosti pa nadaljujemo v prvih tednih septembra," je še povedal Koprivnikar.