Od blizu 21.6.2021 10:25

Vlado Žabot za STA: Kresnik je pomemben za prepoznavnost in istovetnost Slovencev skozi roman

pripravila Maja Čehovin Korsika

Ljubljana, 21. junija - Ob 30-letnici samostojnosti Slovenije velja spomniti, da je bila leta 1991 prvič podeljena tudi nagrada za slovenski roman leta. Pobudnik in prvi organizator kresnika Vlado Žabot se je za STA spominjal, da se mu je tedaj zdelo pomembno skozi roman spodbuditi slovensko duhovno in jezikovno ustvarjalnost ter prepoznavnost in istovetnost Slovencev.

Ljubljana. Pisatelj Vlado Žabot. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Pisatelj Vlado Žabot.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Nagrada kresnik je bila prvič podeljena 23. junija 1991, dva dni preden je Slovenija formalno postala neodvisna in štiri dni preden se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna. Pobudnik in organizator vsakoletne nagrade za najboljši slovenski roman kresnik Žabot je dejal, da je bilo še pred temi dogodki v zraku čutiti ogroženost Slovenije in prav ta občutek je bil glavna spodbuda za ustanovitev kresnika: "Pomembno se mi je zdelo, da se začne skrb za ohranjanje duhovnega spomina in spodbujanje duhovne in jezikovne slovenske ustvarjalnosti".

Žabot je pojasnil, da pred osamosvojitvijo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) slovenskih romanov niso vodili pod posebno kategorijo, temveč pod prozo. "Romanu kot najširši zvrsti literarnega ustvarjanja je bilo posvečeno premalo pozornosti. Slovenci smo veljali za narod pesnikov in ti so bili v ospredju, medtem ko so NIN-ova nagrada in druge podobne jugoslovanske nagrade spodbujale romane. Meni se je v tistem trenutku zdelo pomembno, da se, ne glede na to, kaj vse se med procesom osamosvajanja utegne zgoditi, spodbuja romaneskno ustvarjalnost Slovencev, skozi to široko ustvarjalno zvrst pa tudi prepoznavnost in istovetnost Slovencev," je dejal.

V ozadju kresnika je nekaj mitskega in starodavnega

Ker je kresnik močno zaznamovan z osamosvajanjem in tudi s skrbjo za duhovno kulturo in tradicijo naroda, si je Žabot za ime nagrade izposodil mitološko bitje - kresnika. Prav tako v času nastajanja nagrade mitološko izročilo Slovencev javnosti še ni bilo podrobneje predstavljeno. Žabot, ki je podelitev kresnika prva štiri leta organiziral sam, v veliki meri s sredstvi donatorjev, ki jih je nabral po vsej Sloveniji, je bil po prvi podelitvi nagrade presenečen nad tem, kako so ljudje mitsko ozadje za nagrado začutili.

Prva podelitev je potekala na Razkrižju, tudi simbolično, ker je šlo za kraj, za katerega se ni vedelo, ali bo ostal Sloveniji ali Hrvaški. Zatem so kresnika podeljevali na Jurčičevi Muljavi, enkrat celo na Ljubljanskem gradu, na neki točki pa se je ustalil na ljubljanskem Rožniku. Od Žabota je organizacijo in podeljevanje nagrade prevzela medijska hiša Delo.

Kot je dejal oče kresnika, mu po vstopu Dela ni bilo všeč, da so začeli bolj poudarjati promocijsko vrednost nagrade, izgubilo pa se je veliko spominske magije, ki jo je sam vnesel v prireditev. "Po vzoru ljudskih pesmi sem si zamišljal, da kraljeviča oziroma sončnega mladeniča device vabijo na ples, ko na kresno noč sonce zahaja. In ko sonce zaide, z njim pripotuje mladenič, tedaj pa zasijejo bakle in kres. To se zdaj izgublja s poskusi urbanizacije te prireditve, ki pa je po mnenju Žabota "nad ruralnim in urbanim, v njenem ozadju je nekaj mitskega in starodavnega".

Ob spreminjajočih literarnih poetikah in trendih kresnik ohranja močno promocijsko noto

Po mnenju Žabota je nagrada nedvomno doprinesla k rasti slovenskega romanopisja: "Na prvi podelitvi kresnika smo izbirali med 17 romani, ki so izšli v zadnjih dveh letih. To pomeni, da je izšlo okoli osem romanov letno, zadnja leta pa se to število giba okoli 170." Takšen porast v številu romanov je po Žabotovih besedah "posledica iskanja slovenske identitete, izražanja duhovne ustvarjalnosti v jeziku in želje, da Slovenci tudi sami ustrezno vrednotimo svojo ustvarjalnost". Vse skupaj je imelo tudi promocijski značaj, hkrati pa je šlo za skrb za kakovost izbire, je dodal.

V minulih 30 letih so se trendi ali poetike v ospredju kresnika menjevale. Žabot je spomnil, da je bila prva nagrajena knjiga Kristalni čas Lojzeta Kovačiča in tudi kasneje so to nagrado prejemali zelo kakovostni romani. V zadnjih letih pa po besedah pisatelja "v ospredje prihaja predvsem veristična literatura, včasih na meji trivialnega, veliko se da tudi na berljivost, medtem ko kakšni precej dobri romani ostajajo prezrti".

Izbor nagrajenca je vsakič odvisen od sestave žirije in načina ocenjevanja, ob tem pa je Žabot opomnil, da ima vsaka žirija odgovornost pred javnostjo glede tega, kaj izbere: "Ker ta nagrada je najpomembnejša na področju romanopisja, ima vpliv na branost, na bralce in sega tudi izven slovenskih meja, saj je večina za kresnika nagrajenih pa tudi nominiranih romanov prevedenih v enega ali več jezikov". Nenazadnje pa se Žabotu zdi pomembno, da kresnik deluje tudi kot promocijska akcija in da se iz množice okoli 170 romanov, med katerimi se zmeraj najde nekaj knjig, za katere bi morda bilo celo bolje, da ne bi izšle, izbere deseterico res najbolj kakovostnih, ki terjajo in si zaslužijo pozornost.

Kres bo za zmagovalca ali zmagovalko ponovno zagorel v sredo

Kresnika bodo po tradiciji podelili v sredo, na kresni večer. Že v deseterico najboljših se je kot edina letošnja nominiranka uvrstila Mirana Likar, ki je sedaj med petimi finalisti z romanom "o iskanju svobode in intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji" Pripovedovalec (Goga). Glavni junak zvesti poslušalki ob koncu življenja pripoveduje zgodbo o vsem, kar je izkusil v vojni, na frontah, v taboriščih, kjer je moral prevzemati različne identitete.

Med peterico sta dva prvenca. Z nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec ovenčani Agni (LUD Šerpa) Boruta Kraševca prinašajo ljubezensko dramo z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle. Njihove usode se prepletajo in z novih gledišč razkrivajo tabuje, kot so incest, kanibalizem in poligamija. V romanesknem prvencu Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec) Vincenca Gotthardta pa je veliko Koroške, ki pa je lahko kjerkoli na svetu: "Gre za dom v tujini in tujino doma."

Če so omenjena avtorja in avtorica za kresnika nominirani prvič, pa imata z nagrado povezave zadnja dva finalista. Gašper Kralj se je v peterico uvrstil že leta 2017 s prvencem Rok trajanja, tokrat pa se za kresnika poteguje s Škrbinami (*cf.), ki so nedavno že prejele Cankarjevo nagrado. V romanu Kralj bralce popelje v Barcelono, kjer naj bi pripovedovalec, nekdanji aktivist in prevajalec, sodeloval na konferenci. Tam spozna in se zaplete s Claro, njuno razmerje pa se nato odvije kot nenavadna ljubezenska igra.

Za Ferija Lainščka je medtem letošnji finale že šesti, sicer pa je kresnika prejel dvakrat, za romana Namesto koga roža cveti (1992) in Murišo (2007). Aktualni Prešernov nagrajenec je v ožjem izboru z romanom Kurji pastir (Beletrina), v katerem se z zanj značilno nežno avtorsko govorico vrača v svoje zgodnje otroštvo.

Lani je kresnika prejela Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem.