Na hitro prelistano 26.6.2021 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 26. junija - Pri založbi Goga je izšla knjiga Moj mačkon Jugoslavija, ki jo podpisuje Pajtim Statovci. Založba Miš je izdala roman Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Beseda, ki je nimam, Kulturni center Maribor pa je izdal knjigo Ervina Hratmana z naslovom Hartmanove prigode.

Ljubljana. Knjiga Pajtima Statovcija z naslovom Moj mačkon Jugoslavija. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Pajtima Statovcija z naslovom Moj mačkon Jugoslavija.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Beseda, ki je nimam. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Beseda, ki je nimam.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga Ervina Hartmana z naslovom Hartmanove prigode. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Ervina Hartmana z naslovom Hartmanove prigode.
Foto: STA

MOJ MAČKON JUGOSLAVIJA - NENAVADEN IN DUHOVIT ROMAN O IZSELJENSKI IZKUŠNJI

Na začetku osemdesetih let 20. stoletja se kosovska mladenka Emine pripravlja na poroko z moškim, ki ji ga je izbral oče in ga ne pozna. Čez slabih trideset let se njen sin Bekim - dvojni izobčenec: begunec v državi, nezaupljivi do tujcev, in homoseksualec v konservativni družbi - na Finskem znajde v razmerju z zatiralskim mačkonom človeške velikosti. Mačkon ga prepriča, da ponovno obišče Kosovo in se sooči s svojimi demoni ter kruto zgodovino svoje družine. Zgodbi Emine in Bekima se prepleteta v nenavaden in duhovit roman o izseljenski izkušnji kosovske družine na Finskem, pa tudi o daljnosežnih posledicah nasilja v družini in vojne ter vsemu navkljub o novih začetkih. Nenavadna, duhovita, izvirna knjiga o izkoreninjenosti, ljubezni in poželenju, izpisana nenavadno natančno, so zapisali pri založbi. Knjigo je prevedla Julija Potrč Šavli.

Pajtim Statovci (1990, Kosovo) je na Helsinški univerzi študiral literaturo, na univerzi Aalto pa scenaristiko. Doslej je izdal tri romane in zanje prejel vrsto nagrad, med njimi nagrado finlandia za najboljši roman leta in nagrado za najboljši prvenec. Njegova dela so prevedena v več kot 15 jezikov.

BESEDA, KI JE NIMAM - ROMAN ZA ODRASLE IN BOLJ AMBICIOZNE (STAREJŠE) NAJSTNIŠKE BRALCE

Beseda, ki je nimam je, kot navajajo pri založbi, izjemno pretresljivo in hkrati napeto branje, ki spretno prepleta preteklost in sedanjost; temelji na skupku resničnih zgodb, ki so pregnetene v eno samo, ki je pred nami. Beremo torej leposlovno delo, roman, za katerim pa se skrivajo ure in ure trdega raziskovalnega dela, raziskav na terenu, intervjujev in študija.

Sonjo prične po nonini smrti vznemirjati družinska zgodovina. Njena babica in njen brat sta namreč med vojno ostala brez obeh staršev, predvsem pa je usodnega dne, ko so nacisti ločili mame in otroke, izginila njuna mlajša sestra, takrat še dojenček. Nihče ni uspel odkriti, kaj se je z njo dogajalo in ali je sploh še živa, zato si to na svoja ramena naloži Sonja. Med raziskovanjem usode t.i. ukradenih otrok se sooči s številnimi vojnimi grozotami, sledi pa jo pripeljejo do različnih ljudi, tudi drugih ukradenih otrok, ki ji pomagajo s svojim spominom in pričevanji. Ob strani se odvija tudi Sonjina osebna zgodba, dekle namreč zapušča srednjo šolo in se podaja v odraslost, kar (bežno) spremlja tudi ljubezenska zgodba, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

HARTMANOVE PRIGODE - OB 90. OBLETNICI OBSTOJA PIHALNEGA ORKESTRA POŠTA MARIBOR

Knjiga prinaša življenjsko zgodbo odličnega in na svojem področju daleč najuspešnejšega mariborskega glasbenika. "Brali boste tudi vzporedno zgodbo Maribora iz druge polovice prejšnjega stoletja, spoznali spomine na delovanje podjetja Pošta Slovenije in se spustili v nekatere podrobnosti iz osebnega življenja Ervina Hartmana," je v knjigi zapisal glavni urednik Dušan Hedl.

Častni občan mesta Maribor Rudolf Moge pa je zapisal: "Legendarnemu dirigentu Ervinu Hartmanu je z v zibelko položeno umetniško žilico uspelo iz mrtvih not ustvarjati čudovite glasbene podobe. Ob tem ustvarjanju so se porodile nagajive zgodbe, ki jih je v tej knjigi izklesal iz pozabe časa."

Ervin Hartman ml. se je rodil leta 1943 v mariborski glasbeni družini. Nekaj let je igral trobento, spoznal je razna pihala in trobila, njegov glavi instrument je bil rog. Še ne triindvajsetletnega so izbrali za dirigenta poštne godbe v Mariboru. Pihalni orkester Pošta Maribor je vodil skoraj 52 let.