misliNa 39. Festivalu Radovljica prvič v sodobnem času stvaritve Eduarda de Lannoyja
Radovljica, 28. junija - V Radovljici bodo med 6. in 22. avgustom na 39. Festivalu Radovljica izvedli deset koncertov z glasbo od 9. do 19. stoletja. Nekateri sporedi bodo posvečeni Bachu, Buxtehudeju, Dowlandu, Dufayju, Telemannu in Salomoneju Rossiju. Po besedah umetniškega vodje festivala Domna Marinčiča bodo prvič v sodobnem času izvedli stvaritve Eduarda de Lannoyja.
Kot je za STA povedal Marinčič, je prav za festival nastal koncert s samospevi in klavirsko glasbo Eduarda de Lannoyja (1787-1853), lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru. De Lannoyjeva družina se je iz Belgije preselila na avstrijsko Štajersko, Eduard pa je živel deloma blizu Maribora, na Dunaju in v Gradcu.
Po Marinčičevih besedah je bil skladatelj uspešen predvsem na Dunaju, njegovih simfonij, koncertov in komorne glasbe pa "še nismo uspeli slišati v tem času, saj posnetki ne obstajajo". De Lannoy je bil na Beethovnovem pogrebu, v Maribor pa je pripeljal prijatelja Franza Liszta, ki je nastopal le v večjih mestih.
Prvo sodobno izvedbo de Lannoyjevih samospevov in glasbe za klavir štiriročno bodo predstavili sopranistka Anna Terterjan in Mikayel Balyan ter Aleksandra Kamenskaja na zgodovinskem klavirju.
Uvodni koncert bo v cerkvi sv. Petra izvedla godalna zasedba Sonatori de la Gioiosa Marca, ki bo predstavila beneško glasbo 17. in 18. stoletja za godala. Med festivalskimi izvajalci bodo tudi znani ansambli Sequentia, Profeti della Quinta in Les Muffatti - bruseljski baročni orkester. Cikel, posvečen glasbi za ljubljanskega škofa Hrena, bodo nadaljevali s sporedom instrumentalne glasbe 17. stoletja iz arhiva ljubljanske stolnice. Le en koncert bo brez izvajalcev iz tujine.
Koncerti bodo v cerkvi sv. Petra v Radovljici, radovljiški graščini in v Velesovem, organizatorji pa so pripravili tudi festivalski avtobus.
Festival Radovljica poteka v srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu, nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na glasbi starejših zgodovinskih obdobij, vendar v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Letos bo denimo moč prisluhniti zvokom srednjeveških pihal, baročne prečne flavte in renesančne lutnje.
Tradicije izvedbe festivala niso prekinili niti lani, čeprav je Marinčiča takrat zelo skrbelo, kako bodo festival izpeljali. "Nikoli nisem bil zadovoljen, če koncerti niso bili čisto polni, a lanskoletni odziv je bil zelo pozitiven. Upam, da bo letos vsaj tako, če ne bolje," je za STA še povedal umetniški vodja, ki že 15. leto zapored oblikuje festivalski spored.