Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KLASIKI TRAVNIŠKE KRONIKE IN VOJNA IN MIR Z NOVIMA PREVODOMA

Pri Mladinski knjigi so v zbirki Veliki večni romani izdali dve kultni književni klasiki evropskega in svetovnega romanopisja. Sedemdeset let po prvem prevodu v slovenski jezik je v novem prevodu Đurđe Strsoglavec zaživel večno aktualni roman Travniška kronika nobelovca Iva Andrića. Travniška kronika je roman o tujcih, roman o razlikah, roman o hibridnih identitetah, roman o hrupu tišine, roman o nadlogah, "hudih za vse mesto in kakor vesolje velikih za vsakega posameznika, ki so ga osebno prizadele", epska freska o trkih civilizacij, kultur, ver, pripadnosti, o nerazumevanju in o nezaupljivosti "do vsega, kar pride iz tujine" in o vnaprejšnjem zavračanju "sleherne novosti" v mestu in deželi na meji med Vzhodom in Zahodom. Travniška kronika je tudi roman o moči in nemoči, o strahu pred izgubo "dobrega reda" in "lepe tišine", tradicije in ustaljenega načina življenja, so zapisali pri Mladinski knjigi.

V novem prevodu Sovretove nagrajenke Lijane Dejak pa je mogoče brati tudi enega največjih romanov vseh časov, Vojna in mir Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kultni roman je sicer v slovenščino prvič prevedel Vladimir Levstik leta 1932. Prevajalka je v opombi zapisala: "Bralci imamo včasih predsodke pred takimi 'špehi', kot je Vojna in mir, vendar je klasika lahko tudi zabavna. Ruski pisatelj in velik poznavalec književnosti Aleksander Genis je nekoč izjavil, da je Vojna in mir, ki je njegova najljubša knjiga sploh, roman za na plažo. Ta izjava me je najprej presenetila, ampak zdaj, ko ponovno pregledujem besedilo pred izidom, se popolnoma strinjam z njim: brez francoščine ne bo nobene ovire, da ne bi Vojne in miru brali na plaži, saj je kljub avreoli velike klasike ta roman v resnici preplet samih zanimivih zgodb, v katere se je pravi užitek potopiti kje ob morju /.../ Svet izpred dobrih dvesto let, še starejši od knjige, je bilo treba prenesti v sedanjost tako, da se bo bralec lahko vživel vanj, da bo skupaj z junaki preživljal njegove kataklizme in da bo odzvanjal v njem še dolgo po tistem, ko bo knjigo zaprl." Spremno besedo k izdaji v dveh delih je prispevala Svetlana Slapšak.

ZBIRKA ZGODB POLJSKEGA AVTORJA JACEKA DUKAJA

Zbirka V deželi nevernikov (2000), ki je izšla pri založbi Kulturno umetniškega društva (KUD) Police Dubove, vsebuje osem antologijskih zgodb Jacka Dukaja, ki je danes eden najbolj cenjenih poljskih predstavnikov znanstvenofantastičnega in fantazijskega žanra. "Njegova proza prekipeva od drznih zamisli, pojavov, modelov bodočih in alternativnih svetov in, nenazadnje, lingvističnih domislic in neologizmov. Toda pisatelj klasično tematiko žanra s področja razvite tehnike in tehnologije, virtualne resničnosti in umetne inteligence dopolnjuje z metafizično, ontološko in etično problematiko, vprašanji o človekovem izvoru, začetku in koncu, nehanju in dejanju. Če je Dukajeva vizija prejkone mračna, potem tudi zato, ker zrcali stanje naše sodobnosti, ga prenaša v eksperimentalne razmere fiktivnih svetov. Edina stalnica pri tem ostaja človekov značaj, ki nespremenljiv traja skozi menjajoče se čase in okolja. V tehnološko naprednih alternativnih realnostih pa preži tudi grozljivo, skrivnostno, nepredvidljivo, kot bi stopilo naravnost iz pramitov človeštva ali globin nezavednega," so zapisali pri založbi. Knjigo je prevedla Jana Unuk.

TURISTIČNI VODNIK PO ZGODOVINI ŽENSK

Pod okriljem Mesta žensk je v sklopu projekta Women on Women (WoW) izšel dvojezični slovensko-angleški turistični vodnik Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk, v katerem so urednica Tea Hvala ter soavtorici vsebinske zasnove Jasmina Jerant in Manca G. Renko zbrale zgodbe o pionirkah, ki so ženskam na Slovenskem utrle pot v poklicno življenje in plačano delo. Knjiga govori o revolucionarkah, ki so se borile za dostojno življenje, in o prvih ženskah, ki so se preživljale s plačanim delom kot tovarniške delavke, kmetice in služkinje. Obenem vabi k obisku krajev, v katerih so živele in delale, piše na strani festivala WoW, kjer so ga prvič predstavili. Tea Hvala je tedaj dejala, da je osnovna ideja knjige "dopolniti izjemno razgibano in bogato raziskovalno krajino študij o zgodovini žensk v Sloveniji". Vodnik je izšel hkrati s podobnima vodnikoma po Hrvaški in Severni Makedoniji.