V Narodni galeriji razstava o življenju in delu Hinka Smrekarja
Ljubljana, 8. julija - V Narodni galeriji bo od 10. ure na ogled prvi del razstave o življenju in delu vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja. Slovenska javnost ga najbolj pozna po kartah za tarok, ilustracijah prvih knjižnih izdaj Ivana Cankarja in po Levstikovem Martinu Krpanu, ki je tudi prva slovenska izvirna slikanica, so zapisali v galeriji.
Hinko Smrekar (1883-1942) je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja. Je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela. "Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi," so poudarili v Narodni galeriji.
Ustvaril je okoli 2000 del, med slovenskimi umetniki pa ima Smrekar največ avtoportretov in avtokarikatur. Bil je zelo priljubljen med ljudmi. Opisovali so ga kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega, poleti oblečenega v kratke hlače in s slamnikom ter z nepogrešljivo sprehajalno palico. Kljub temu, da je bil družbeno izjemno angažiran in vpet v različne bolj ali manj resne prireditve, ter ves čas ustvarjalno aktiven na različnih področjih, pa je bil po zapisu galerije globoko v sebi ves čas otožen in zato tudi osamljen.
Ko je bil med fašistično okupacijo Ljubljane leta 1942 "brez sodbe ustreljen v Gramozni jami, smo izgubili neizprosnega in pronicljivega umetnika kritika, ki ni nikoli izgubil svojega človekoljubja", še piše v sporočilu za javnost.
Avtorica razstave Alenka Simončič poudarja, da je številnim vprašanjem o življenju in ustvarjalnosti Hinka Smrekarja postaviti tudi mejo, da naj nekatere skrivnosti Smrekarjevih del ostanejo zastrte: "Najgloblji občutek ob njegovih delih je tišina, ko nas presunejo podobe, neposredne in iskrene. Ne potrebujejo razlage. Napolnijo nam dušo z mislimi ali pa nas spravijo v smeh, pa čeprav se ne zavedamo pravega sporočila, ker so nam okoliščine tako domače in posamezni tipi tako znani."
Razstava Smrekarjevega opusa je zaradi obsega in občutljivosti gradiva, gre večinoma za dela na papirju, razdeljena na dva dela. Aktualni prvi del, ki predstavlja pregled Smrekarjevega ustvarjanja med letoma 1902 in 1917, bo na ogled do 3. oktobra, drugi pa od 27. oktobra do 13. februarja 2022. Ta obsega predstavitev obdobja Smrekarjevega ustvarjanja po prvi svetovni vojni vse do njegove smrti. Skupaj bo na ogled več kot 320 del.
Ob razstavi bo izšel tudi katalog v dveh delih. V prvem katalogu je predstavljen Smrekarjev čas, življenje in delo, podrobneje so predstavljene tudi izbrane umetnine, ki bodo na ogled na razstavi. V drugem katalogu pa so navedene vse evidentirane umetnine z bibliografijo in seznam razstav.
Velik del Smrekarjeve likovne zapuščine je v zasebni lasti. V Narodni galeriji so zapisali, da je bil odziv na apel, ki so ga objavili novembra 2020, presenetljiv. "Čar Smrekarjevega dela zbuja zbirateljsko strast in ni malo navdušencev, ki hranijo pomembna dela in obsežne zbirke," so dodali in se zahvalili vsem, ki so se na apel odzvali.