Predsednik Pahor sprejel ustvarjalce filma Babica gre na jug

Predsednik Pahor je spomnil, da smo konec junija obeležili 30. obletnico samostojnosti Slovenije, v tem kontekstu pa je v predsedniški palači že prirejal sprejeme, na katerih so se večinoma spominjali prelomnih političnih in vojaških dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo in ustanovitvijo lastne države.

"Zanimivo, privlačno in tudi potrebno" pa se mu je zdelo, da s sprejemom ekipe, ki je v času osamosvajanja in po njem posnela prvi celovečerni igrani film v samostojni Sloveniji, spomni na to, da so bila leta demokratizacije in osamosvajanja tudi čas "kulturno izjemno dragocenih trenutkov, kot je denimo nastanek prvega slovenskega filma v tistem času".

Pahor je presodil, da je šlo v 90. letih za "neko družbeno kvašenje, ki je bilo polno upanja". In odločitev, da se v tistem času snema slovenski film, je bila "neka drzna poslovna odločitev, hkrati pa pogumna režiserska, producentska odločitev, ki se je izkazala za prelomno tudi za to, ker je film povezan z mnogimi presežniki". Predsednik republike se je režiserju, scenaristu, producentu in komponistu filmske glasbe Vinciju Vogue Anžlovarju zahvalil, da so si pred natanko 30 leti upali začeti snemati film Babica gre na jug: "Naredili ste čudovit film, gledljiv film, film, ki je navdušil občinstvo."

V filmu svobodomiselna babica Sara B. ponoči pobegne iz doma za ostarele, kamor jo je poslala njena hči. Ko štopa, spozna saksofonista Davida v starem mercedesu, ki se je sprl s svojim stanodajalcem. Odpeljeta se proti morju, kjer se začnejo stvari zapletati. V glavnih vlogah so v filmu nastopili Majolka Šuklje, Bojan Emeršič in Nataša Matjašec.

Režiser Anžlovar je, kot je dejal, "brez lažne skromnosti" ocenil, da si film vsekakor zasluži posebno omembo, saj še danes velja za "edini slovenski film, ki je bil stoodstotno financiran s strani tujcev, hkrati je bil tudi prvi slovenski film po osamosvojitvi ter po dolgem času prvi zabaven film, ki je vlival upanje in je tudi skozi zgodbo govoril o tem, da je vse mogoče". "In to je bil tudi občutek tistega obdobja in upam, da bomo spet prišli nazaj na to miselnost," je še presodil. Po režiserjevih besedah pa je bil Babica gre na jug tudi "prvi slovenski film, posnet v Dolby Stereo tehniki, v rekordno kratkem času in z rekordno malo denarja".

Pahor je filmarje v svoje prostore povabil v času, ko je začel film pred 30 leti nastajati, sicer pa je bil premierno prikazan 17. decembra 1991 v Cankarjevem domu. Anžlovar se je spominjal, da je bilo zanimanje zanj tedaj neizmerno, "takoj je zmanjkalo sedežev, skupaj s sedečimi na stopnicah je bilo tam 500 ali več ljudi". "Že tedaj se mi je zazdelo, da smo ustvarili nekaj pomembnega," je še dejal. Konec leta se obeta tudi praznovanje 30-letnice omenjene premiere, sicer pa Anžlovar že dela na neke vrste nadaljevanju kultnega filma, naslovljenem Dedek gre na jug.