Boni tudi kot testni kamen pregovorne privrženosti knjigam

Ko je lani vsa država govorila o turističnih bonih, se je tu in tam slišal kritični glas, da je potrebno pomagati tudi drugim panogam, sploh že tako podhranjeni kulturi. Razširitev področij, ki pridejo v poštev za bone21, zajema tudi kulturne produkte, med drugim knjige. Nekateri založniki so bili zelo razočarani, saj knjigotrštva niso imeli vpisanega kot glavne dejavnosti. Tako kot v drugih panogah so lahko sicer spremenili svojo primarno dejavnost, a večina se za to ni odločila.

Knjigarna založbe Sanje Hiša sanjajočih knjig po novem sprejema bone21, a direktor založbe Rok Zavrtanik ostaja kritičen. "Nahajamo se v džungli, kjer se uzakonja in posvečuje najbolj prostaške imperative: pravico močnejšega, pravico zvitejšega in bolj pokvarjenega. Edino, kar nam preostane, je, da bo med Slovenci sčasoma prevladalo zavedanje resnične omike," je za STA zapisal Zavrtanik.

Sam bonov ne razume kot geste, ki bi bila v pomoč omiki, pač pa kot "taktično potezo, vabilo na začasno 'odrešilno vejo' drevesa, ki mu imperij že od nekdaj prizadevno reže korenine". "Le tako lahko razumemo brutalen odnos do svobodne ustvarjalnosti ne le na Slovenskem, temveč preračunano izničevanje tisočih kultur širom sveta," je sklenil Zavrtanik.

Kako je pri novomeški založbi Goga? "Goga ne bo spreminjala dejavnosti, ker nam je pomembneje, da imamo založništvo kot glavno dejavnost. S spremembo bi preveč izgubili, samo zaradi bonov pa tudi ne mislimo ustanavljati nove pravne osebe. Sprememba se splača predvsem tistim, ki se ukvarjajo s prodajo učbenikov, kar za nas ne velja," je bil jasen direktor založbe Mitja Ličen.

Knjigarne Mladinske knjige beležijo zelo dober obisk. "Unovčevanje bonov za nakup knjig, učbenikov in delovnih zvezkov je daleč nad pričakovanji. Trenutno največ kupcev bone unovči za nakup delovnih zvezkov in učbenikov," so zapisali za STA.

Zadovoljen je tudi direktor založbe Učila International Srečko Mrvar z verigo knjigarn Felix. "Naši knjigarji pravijo, da so stranke navdušene, da lahko bon21 unovčijo tudi za knjige. Večina jih izkoristi celotno vrednost bona21, nemalo pa je tudi primerov, ko pridejo v knjigarno cele družine in koristijo več bonov naenkrat. Kar precej je tudi prenosov bonov in s tem tudi večjih nakupov v vrednosti več sto evrov. Knjigarji so veseli, ker to pozitivno vpliva tudi na prodajne številke. Ljudje večinoma kupujejo žepne knjige, angleške knjige in dražje naslove. Samega postopka unovčevanja so se navadili in jim ne vzame več veliko časa. Zanimanje je kar veliko, splošni vtisi pa zelo pozitivni tako s strani strank kot tudi knjigarjev," je povedal direktor.

Obisk posameznih knjigarn potrdi splošen vtis, da v predšolskem času kupci bone zelo pogosto unovčujejo za učbenike in delovne zvezke, a kar nekaj je tudi tistih, ki so besede prelili v dejanja - v nakup knjig.

Tanja, 35-letna prevajalka, smejoča stoji pred blagajno Konzorcija s kupom knjig. Odločila se je, da celoten znesek, 100 evrov, porabi za leposlovje. "To je bila moja otroška želja, da hodim po knjigarni in si naenkrat kupim veliko knjig. Načrtno bom vse porabila za leposlovje, gre tudi za neko gesto," je povedala sogovornica, ki hkrati dodaja, da nima neke romantične predstave o bonih. "Na koncu bomo itak vse plačali državljani, a če je že izbira, izberem kulturo," je povedala bralka.

Med kupci knjig z boni je tudi 70-letna upokojenka Mojca, ki si je privoščila knjigi s področja umetnosti. Pravi, da to niso knjige, ki bi si jih sicer sama kupila kar tako, niti si jih ne bi izposodila v knjižnici, preprosto bi jih rada imela doma. Hkrati se ji zdi, da je to odlična priložnost, da Slovenke in Slovenci dokažejo, koliko jim je res mar za kulturo. Pogosto se ji namreč zdi, da je ta nenasitna lakota po kulturi in umetnosti zaigrana in da bo marsikdo, ki je navidez tako predan knjigam, na koncu za vrednost bona skakal po trampolinu.