Slovenija 18.8.2021 14:22

Mladinska knjiga s pestro bero izvirnih in prevodnih del za mlade

Ljubljana, 18. avgusta - Mladinska knjiga je predstavila pestro bero izvirnih in prevodnih del za mlade. Med njimi so pesmi Andreje Borin Drevo in ptica z ilustracijami Petra Škerla, Medvedja mamica pesnika in pisatelja Kajetana Koviča ter ilustratorke Jelke Reichman in slikanica Wernerja Holzwartha z ilustracijami Wolfa Erlbrucha Kdo se je krtku pokakal na glavo?.

Ljubljana. Založba Mladinska knjiga. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Založba Mladinska knjiga.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Pesmi Andreje Borin so bile prvič objavljene v reviji Ciciban, zdaj pa je njihov izbor zaživel še v slikanici Drevo in ptica. Kot je na današnji predstavitvi povedala urednica otroškega leposlovja Irena Matko Lukan, nagovarjajo tako otroka kot tudi odraslega bralca.

Naslov je po besedah Andreje Borin zelo posrečen, saj se drevo in ptica v slikanici največ ponavljata, so pa sicer v njej zbrane zelo različne pesmi. Škerl je, kot je povedal, k njeni poeziji sprva pristopil plašno in se ji počasi približeval. Ker so pesmi nastajale skozi daljše časovno obdobje, se je poglabljal v vsako posebej. Prve ilustracije so bile bolj pastozne, pozneje pa so postale bolj akvarelne.

Medvedja mamica je ena od zgodb iz knjige Moj prijatelj Piki Jakob, ki sta jo Kajetan Kovič in Jelka Reichman ustvarila pred skoraj 50 leti in ki je zdaj zaživela še v slikanici z novimi podobami Jelke Reichman. Po besedah Irene Matko Lukan se s slikanico poklanjajo Koviču (1931-2014) - 21. oktobra bo 90. obletnica njegovega rojstva, v letu 2022 pa bodo praznovali tudi 50-letnico prvega izida knjige Moj prijatelj Piki Jakob. Jelka Reichman je dodala, da se iz nobenega drugega poglavja v knjigi ne bi dalo izoblikovati samostojna slikanice in da je v zgodbi zaznala veliko prizorov, ki jih je lahko predstavila likovno.

Nekoliko večjim otrokom je namenjena knjiga Tronci pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Kot je pojasnila avtorica, je Tronci izmišljeni prijatelj, knjiga pa prinaša nabor monologov, ko Izidor pripoveduje najrazličnejše stvari Troncju, ki pa mu nikoli ne odgovarja, ampak ga le posluša. Knjigo bogatijo ilustracije Ane Zavadlav.

V prevodu Urške P. Černe je izšla zabavna slikaniška klasika nemškega avtorja Wernerja Holzwartha in Andersenovega nagrajenca Wolfa Erlbrucha Kdo se je krtku pokakal na glavo?. Nemška avtorja sta slikanico ustvarila leta 1989, priljubila se je otrokom po vsem svetu. Ko je Krtek nekega dne pokukal iz zemlje, je na njegovi glavi pristalo nekaj zaobljenega in rjavega, podobnega klobasi. Podal se je na detektivski lov za iskanjem storilca, ki se mu je pokakal na glavo, so vsebino slikanice povzeli pri založbi.

Kot je povedala Urške P. Černe, ko je dobila povabilo k prevajanju, sprva sploh ni mogla verjeti, da še nimamo slovenskega prevoda, saj se ji je zdelo, da je knjiga v zavesti vsakega malo starejšega Evropejca. Nalogo je sprejela, saj se ji je zdela obvladljiva, pri prevajanju pa je močno zaupala tudi domači ciljni publiki - petletniku. Vedela je, da bo, ko mu bo zvečer brala zgodbo, takoj prišla do pravega prevoda.

Pisatelj David Walliams se je po brezupno obupnih otrocih in učiteljih tokrat lotil še staršev. Za prevod knjige Vsi ti brezupno obupni starši je poskrbela Nina Dekleva. Po njenih besedah knjiga prinaša deset zgodb o brezupno obupnih starših, ki so denimo obsedeni s svojimi psi, se imajo za strašno imenitne, se radi hvalijo in podobno, odlikuje pa jo avtorjev značilni hudomušni humor. Knjigo bogatijo ilustracije Tonyja Rossa.

Predstavili so tudi četrti natis slikanice Julie Donaldson in Axla Schefflerja Polž na potepu na kitovem repu, ki mu je tokrat priložena zgoščenka s sinhroniziranim animiranim filmom. Slikanica je v prevodu Milana Dekleve prvič izšla pred 11 leti. Za sinhronizacijo animiranega film je poskrbela RTV Slovenija, prevod podpisuje Nina Dekleva.

Junak slikanice in animiranega filma je polž nemirnega stopala. Vsi njegovi sorodniki so zadovoljni s svojim negibnim življenjem, polž-junak pa si želi videti svet. In ker zna s svojim nemirnim stopalom čudovito pisati, njegovo prošnjo za štop opazi kit, ki ga odpelje na pot okoli sveta. Po besedah Milana Dekleve je to v metaforičnem smislu zelo spretno napisana pravljica. Nina Dekleva je povedla, da je morala pri prevajanju za sinhronizacijo občasno tudi podreti ritem verza, da se je sinhronizacija ujela s sliko.