misliJosephine Baker bo prva temnopolta ženska v pariškem Panteonu
Pariz, 23. avgusta - Francosko-ameriška plesalka, pevka in igralka Josephine Baker, ki se je med drugo svetovno vojno pridružila francoskemu odporniškemu gibanju ter se pozneje borila proti rasizmu, bo prva temnopolta ženska v pariškem Panteonu. Slovesnost, na kateri ji bodo v Panteonu odkrili spominsko ploščo, bo 30. novembra, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Josephine Baker bo po letu 2018, ko so v Panteonu pokopali nekdanjo ministrico in borko za pravice žensk Simone Veil, šesta ženska, ki se bo v Panteonu pridružila približno 80 velikim osebnostim iz francoske zgodovine. V njem so med drugi pokopani posmrtni ostanki znanstvenice Marie Curie, francoskega filozofa Voltaira in pisatelja Victorja Hugoja.
Po pisanju AFP bodo sicer posmrtni Josephine Baker ostali v Monaku, kjer je bila pokopana leta 1975, na slovesnosti v Panteonu ji bodo odkrili spominsko ploščo. Časopis Le Parisien je poročal, do bo slovesnost 30. novembra, kar so potrdili tudi v predsedniški palači.
Po pisanju agencije si je sicer njena družina od leta 2013 prizadevala, da bi bila Josephine Baker sprejeta v Panteon. Pripravili so tudi peticijo ter zbrali približno 38.000 podpisov. "Bila je umetnica, prva temnopolta mednarodna zvezda, muza kubistov, borka francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno, ob boku Martina Luthra Kinga si je prizadevala za državljanske pravice," med drugim piše v peticiji.
Josephine Baker se je rodila leta 1906 v revnem naselju v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri. Pred rasizmom in segregacijo je zbežala v Evropo. Na začetku kariere je bila znana predvsem kot plesalka, bila je med najbolj priljubljenimi izvajalkami v pariški kabaretni glasbeni dvorani Folies Bergere. Njen nastop v predstavi Un vent de folie leta 1927 je bil prava senzacija. Kostum, ki ga je tedaj nosila - kratko krilce iz umetnih banan in ogrlica, pa je postal simbol jazza in bučnih 20. let minulega stoletja.
Leta 1937 se je poročila z industrialcem Jeanom Lionom ter dobila francosko državljanstvo. Leta 1939 se je pridružila francoskemu odporniškemu gibanju. Med drugim je na misijah zbirala podatke od nemških uradnikov, ki jih je srečevala na zabavah, in prenašala sporočila, skrita v spodnjem perilu, v Anglijo in druge države. Potovanja je opravičevala s svojim zvezdniškim statusom.
Kot aktivistka za državljanske pravice je bila udeleženka pohoda na Washington, v okviru katerega je imel 28. avgusta 1963 Martin Luther King mlajši zgodovinski govor Imam sanje.
Umrla je leta 1975 in bila pokopana v Monaku, oblečena v francosko vojaško uniformo z medaljami, ki jih je prejela za svojo vlogo v okviru francoskega odporniškega gibanja.
Pariški Panteon je spominski kompleks, v katere so pokopane pomembne osebnosti iz francoske zgodovine iz sveta politike, kulture in znanosti. O tem, komu pripade ta čast, odloči francoski predsednik.