Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PET FRAGMENTOV - MODERNISTIČNA PROZA FRAGMENTOV LOJZETA KOVAČIČA

Knjiga Pet fragmentov je prvič izšla pred 40 leti in pomeni pomemben mejnik Kovačičevega ustvarjanja. Z njo je namreč uresničil napoved, ki jo je leta 1974 zapisal v besedilu Delavnica, in sicer "pripovedovanje samemu sebi, ne drugim". Fragmentoma iz leta 1981 - v knjigi Pet fragmentov sta fragmenta le dva, tretji je bila knjiga Basel s podnaslovom Tretji fragment leta 1989 - je sledil obsežen opus romansiranih delov avtobiografije, s katerimi je avtor dosegel vrh svojega pisanja in odločilno zaznamoval slovensko književnost, piše na zavihku knjige.

Roman dnevniške narave je umeščen v čas med marcem 1969 in oktobrom 1972, s številnimi retrospektivnimi vložki. Modernistična proza fragmentov je pisana v tretji osebi, pri čemer se avtor v prvem fragmentu posveča predvsem vsakdanjemu življenju, v drugem pa erotičnim doživetjem. Zapisi v fragmentih so ponekod nadvse intimni in čutni, spet drugje pa gre izrazito predmetnost, za nizanje raznih detajlov in podrobnosti, ta dvojnost pa predstavlja enega ključnih Kovačičevih literarnih prijemov. Obsežno spremno besedo je napisal Matevž Kos.

Lojze Kovačič (1928-2004), ki ga literarna kritika uvršča v sam vrh slovenske povojne književnosti, je najbolj poznan prav po obsežni avtobiografiji Pet fragmentov in trilogiji Prišleki. Napisal je tudi veliko besedil za otroške slikanice. S knjigo Zgodbe iz mesta Rič-Rač se je uvrstil med najvidnejše povojne mladinske avtorje. Leta 1969 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1973 pa Prešernovo nagrado. Večkrat je prejel tudi kresnika, prvega za roman Kristalni čas, drugega za Otroške stvari, za Kristalni čas pa je leta 2016 dobil še posebnega kresnika za najboljši roman zadnjih 25 let.

KAKO JE EVROPA PODRAZVILA AFRIKO - KNJIGA, KI POJASNJUJE VPETOST AFRIKE V SVETOVNI KAPITALSKI SISTEM

Knjiga Kako je Evropa podrazvila Afriko (1972) si je že ob prvi izdaji pridobila status sodobne klasike in temeljne literature na področju afriških in (post)kolonialnih študij. V njej je avtor združil obe plati svojega delovanja. Zgodovinsko raziskavo, podkrepljeno s strokovnimi in znanstvenimi viri, ki pa je napisana privlačno in razumljivo in je namenjena vsem, ki želijo razumeti vpetost Afrike v svetovni kapitalski sistem od zgodnje moderne naprej.

Rodney pokaže, da so stiki med Evropo in Afriko ne samo pripeljali do podrazvoja Afrike v smislu demografske ekstrakcije zaradi transatlanske trgovine s sužnji in ekonomskega izkoriščanja, temveč je bil ta toliko večji, ker se je na njegov račun Evropa razvijala hitreje, kot bi se sicer. Rodney nedvoumno pokaže, da so posledice kolonialističnega podrazvoja Afrike še vedno aktualne, njihova odprava pa nujna za enakomeren in primerljiv razvoj afriškega kontinenta z ostalim svetom. Prevod knjige, za katerega je poskrbela Aleksandra Rekar, zapolnjuje vrzel na področju omenjenih študij, hkrati pa dopolnjuje razumevanje vloge Evrope v svetovnozgodovinskih in ekonomskih procesih, so zapisali pri založbi.

Walter Rodney (1942-1980) je bil zgodovinar, ki se je ukvarjal z zahodno afriško obalo, širšo Afriko, Gvajano in Sovjetsko zvezo. Obenem je bil aktivist in politik, pedagog in izrazit svetovljan. Življenjska pot ga je vodila iz rodne Gvajane na Jamajko, v Veliko Britanijo, Tanzanijo. Umrl je leta v politično motiviranem bombnem atentatu, star 38 let.

RAJSKI VRT - SLIKANICA O LEPOTAH SLOVENIJE

Zgodba Rajskega vrta je preprosta - skozi pripoved o božjem stvarjenju sveta pojasni nastanek Slovenije, s poudarkom na tem, kako da je na tako majhnem delčku sveta moč najti toliko raznolikosti in lepote. Besedilo ni avtorsko, pač pa ga je po stari legendi zapisala Erika Eichenseer. Za vizualno podobo slikanice je poskrbel Peter Škerl, ki se je "stvariteljskega" besedila lotil inovativno in Bogu nadel povsem svojsko podobo. Besedilo je prevedla Gaja kos.

Erika Eichenseer (1934) je znana nemška zbiralka ljudskega slovstva, pripovedovalka, pravljičarka, pisateljica in pesnica. Po izobrazbi učiteljica je dolga leta delovala na inštitutu za razvoj tradicionalne kulture v Regensburgu, leta 2009 je v občinskem arhivu odkrila okoli 500 neobjavljenih pravljic bavarskega zgodovinarja Franza Xaverja von Schönwertha, sodobnika bratov Grimm. Več let je živela v Podsredi, kjer je tudi naletela na staro legendo, na podlagi katere je spisala besedilo za slikanico.

Peter Škerl je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje končal študij ilustracije in oblikovanja vizualnih komunikacij, od leta 2002 je v svobodnem poklicu. Njegove ilustracije krasijo več kot 100 različnih izdaj. Za svoje delo je prejel številne nagrade.