Galerija Cukrarna nova platforma za razvoj sodobne umetnosti

Direktor MGML Blaž Peršin je za STA povedal, da Galerija Cukrarna že s svojo zasnovo izpričuje dvojnost - na eni strani historična zunanjščina in na drugi popolnoma sodobna notranjščina. V vsebinskem smislu pa se bo Galerija Cukrarna posvečala sodobnim umetniškim praksam najrazličnejših zvrsti. V nekdanjo tovarno sladkorja, v kateri so pozneje živeli tudi literati slovenske moderne, ki so v svojem času vanjo vnašali sodobnost, a seveda na zelo drugačen način, bodo poskušali prinašati nove poglede na to, "kam pluje sodobna umetnost in s kakšnimi težavami se spopada današnja družba ter kreirati odprt javni prostor, namenjen domačim in tujim obiskovalcem".

Preden so začeli snovati vizijo ter nato strategijo in program, so se seznanili z delovanjem sorodnih institucij v tujini, pri čemer se po Peršinovih besedah zavedajo, da morajo ubrati lastno pot, povezano s prostorom, kjer delujejo. Lastne zbirke Galerija Cukrarna ne bo oblikovala, ampak bo delovala kot dopolnjevalni element ponudbe sodobnih umetniških praks.

Umetniki v predprogramu Cukarne mapirali okolico stavbe

Umetniška direktorica Cukrarne Alenka Gregorič je spomnila, da so že v sklopu predprograma Cukrarne, ki so ga začeli izvajati oktobra 2019, k sodelovanju povabili različne slovenske umetnike. Ti so predvsem mapirali okolico Cukrarne ter med drugim izvedli projekt v parku na Ambroževem trgu, razmišljali o Severjevi garaži, ali pa se ukvarjali s samo Cukrarno.

Tako je umetnik Marko Pogačnik raziskal energije, ki se pretakajo po stavbi. "Izdelal je pet kozmogramov, ki služijo kot medij za komunikacijo z okoljem in so nekakšna zakodirana sporočila, ki s svojo podobo kanalizirajo energijo," je povedala umetniška direktorica Galerije Cukrarna. Kozmogrami so nameščeni po prostorih, kjer bodo ostali tudi po otvoritveni razstavi. "Imenujemo jih začasno-permanentna dela. Takšna so tudi stenska risba Mihe Štruklja v kletnih prostorih ter klopi in stoli iz lesa iz nekdanje Cukrarne, ki jih je izdelal Tobias Putrih. Putrih pa je zasnoval tudi opremo za bodočo knjižnico v Cukrarni, imenovano Paličnjak, je še povedala sogovornica.

Dodala je, da bodo na različne načine zabeležili tudi druge predprojekte. Še vedno na Ambroževem trgu stoji instalacija Mateja Andraža Vogrinčiča z naslovom Na poti, avdiovizualno instalacijo Robertine Šebjanič z naslovom So-zvočje 1884 km na kvadrat pa bodo denimo prevedli v digitalno zgodbo, da bo dosegljiva obiskovalcem.

Sodobna Cukrarna s prostori za najrazličnejše namene

V mezaninu prenovljene Cukarne bo svoj prostor dobila knjižnica. Kot je pojasnila Alenka Gregorič, jo bodo oblikovali s tehtnim premislekom in v sodelovanju s sprva predvsem slovenskimi založniki gradili tematske sklope, povezane s sodobno umetnostjo. "Tako kot samo hišo. Počasi jo naseljujemo, vanjo vnašamo vsebine in z umetniki sklepamo dolgoročnejša zavezništva. Vabimo jih, da postanejo naši aktivni sogovorci, da z nami razmišljajo o poslanstvu institucije, namenjene sodobni umetnosti, da s svojimi sugestijami, projekti, idejami in željami pomagajo graditi program Galerije Cukrarna in prispevajo k viziji tega novega centra sodobne umetnosti," je dodala.

Svoj prostor bo seveda v Galeriji Cukrarna dobila tudi slovenska moderna. Po Peršinovih besedah bo stripar Andrej Štular v hodniku naproti prostora bodoče knjižnice na sodoben in igriv način interpretiral zgodovino Cukrarne in avtorjev slovenske moderne. V kletni etaži so uredili večnamensko dvorano, razpolagajo tudi z manjšim pedagoško-konferenčnim prostorom, ki bo čez dan namenjen delavnicam in zvečer predavanjem, amfiteater za Cukrarno pa bo namenjen dogodkom, kot so projekcije in koncerti, pa seveda posedanju in druženju. Ker si drznejo razmišljati širše, so po besedah Alenke Gregorič tudi ekipo sodelavcev oblikovali glede na potrebe prostora. Tako so zaposlili kustosinjo za performans in producente, kar je v muzejih in galerijah redkost.

Za uvod mednarodna skupinska razstava Čudovitost spomina

Galerija Cukrarna bo vrata odprla z mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina. Z njo želijo po besedah Alenke Gregorič pokazati, katere vsebine, mediji in načini razmišljanja jih zanimajo znotraj umetniških praks, naslov sam pa je parafraza stavka iz pisma Dragotina Ketteja Ivanu Cankarju. Celotna razstava bo posvečena vprašanju spomina, tako kolektivnega kot individualnega.

Tema spomina je vsekakor na mestu glede na sam prostor, kjer bo razstava postavljena, meni umetniška direktorica Galerije Cukrarna in dodaja: "Cukrana se nam je vsem globoko usidrala v spomin, bodisi še iz šolskih klopi, bodisi smo jo gledali leta in leta neslavno propadati. A če jo bolje raziščemo, vidimo, da je z njo povezanih tudi veliko svetlih zgodb, veselja in veseljačenja, ne samo bede in žalosti. Pokazati želimo, da gre v življenju eno z drugim. Umetniška dela na razstavi se ne bodo konkretno ukvarjala s spominom na Cukrarno, ampak s spomini, ki so del vseh nas, ki nas tako ali drugače oblikujejo in ki nam tako ali drugače narekujejo našo prihodnost."

Na otvoritveni razstavi bodo s svojimi deli med drugim zastopani umetniki Jimmie Durham, dobitnik zlatega leva za življenjsko delo na beneškem bienalu, Sophie Calle, Rosa Barba, Janet Cardiff in Ernesto Neto ter od slovenskih Marjetica Potrč, Vadim Fiškin, Miha Štrukelj, Tobias Putrih, Aleksandra Vajd skupaj z Anetto Mono Chiso. Razstava bo na ogled v vseh prostorih Cukrarne.