Vilenica želi tudi v letošnji izdaji ohranjati programsko shemo iz predkoronskih let

Vilenica idejni fokus med letoma 2020 in 2024 usmerja v temo Evropa se širi in krči. Lani jo je začela z vprašanjem Quo vadis, osrednje vprašanje letošnje izdaje pa je, Ali je strah le druga plat poguma. Predsednik žirije za Vilenico Aljoša Harlamov je razmišljal, da smo se znašli v času, "ko se v vse bolj prestrašenem svetu uveljavljajo nove meje, nove oblike nadzora, hkrati z omejevanjem svobode govora ter državljanskih in človekovih pravic".

"Je to čas, ko moramo obuditi vlogo pisatelja oziroma intelektualca kot disidenta? Ima literatura v tem času še moč navdihovanja poguma, preseganja intime in individualizma v pogum kot družbeni upor," se v besedilu, objavljenem na spletni strani festivala, sprašuje Harlamov.

Taka izhodiščna vprašanja letošnjega koncepta bo tematizirala okrogla miza Srednjeevropske pobude, 19. Mednarodni komparativistični kolokvij v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost pa bo obravnaval kompleksna razmerja med literaturo in vojno. Posebna pozornost bo sicer z izidom antologije sodobne portugalske književnosti A luz do sol calada letos namenjena književnosti Portugalske, na festivalu pa bodo podelili tudi kristal vilenice ter po novem nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za spodbujanje literarnega ustvarjanja mladih in kroženja njihovih del znotraj regije SEP.

Veliki nagrajenec letošnje Vilenice Josef Winkler

Avstrijski pisatelj Josef Winkler je avtor z obsežnim opus, za katerega je med drugim prejel nemško Büchnerjevo nagrado ter avstrijsko državno nagrado za umetnost. Njegov opus odlikuje poseben ritem in osredinjenost na tematiko smrti, naj bo to na koroškem podeželju, ob Gangesu, v Mehiki ali na rimski tržnici. Posebej ga prizadenejo smrti otrok. Winkler je pripadnik generacije, ki se je borila proti staršem, zagovornikom nacizma. V vseh svojih knjigah uporablja metafore v smislu, da "Avstrija še zdaj je kruh iz žita, ki je zraslo na tleh, prepojenih s krvjo in prežetih z nacizmom".

Amalija Maček, ki je pripravila letošnjo utemeljitev nagrade, je na spletni novinarski konferenci pred letošnjim festivalom spomnila, da so v slovenščino prevedena tri Winklerjeva dela - romana Ko bo nekoč tako daleč in Roppongi ter knjiga Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem.

Slovesna podelitev 10.000 evrov vredne nagrade vilenica bo že tradicionalno v jami Vilenica ob literarnem branju, na katerem bosta nastopila portugalska avtorja Sandro William Junqueira in Alvaro Seica.

Slovenski avtor v središču Milan Dekleva

Literat, prevajalec in tudi pianist Milan Dekleva podpisuje 25 pesniških zbirk, osem romanov, eseje in dramska besedila. Prejel je tako rekoč vse glavne slovenske literarne nagrade, pred 15 leti tudi Prešernovo za življenjsko delo.

Pesniti je začel zgodaj, objavljal je že pri trinajstih letih, njegova prva pesniška zbirka Mushi mushi pa velja za prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih literat "z daljavo pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah". Piše tudi lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke, eseje ter prevaja iz angleščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine, je navedeno v utemeljitvi.

Letošnja Vilenica želi ohranjati programsko shemo iz prekoronskih let

Kot že lanski bo tudi letošnji festival Vilenica potekal kot preplet digitalnih vsebin in dogodkov. Vodja festivala Nana Vogrin je za STA zapisala, da je bila glavna prepreka, s katero so se soočali pri oblikovanju letošnjega festivalskega programa, seveda negotova situacija, povezana s pandemijo in ukrepi za njeno zajezitev. Pri snovanju programa je bilo potrebno upoštevati možnost zaprtja mej, nesigurnosti glede letalskega prometa, omejitev zbiranja ljudi in podobno. "Lanskoletna izkušnja je bila dragocena v smislu, da smo se izobrazili za nov format dogodkov in vzpostavili nove sisteme za posredovanje vsebin. Snovanje letošnjega programa je bilo prav zaradi tega nekoliko lažje kot v preteklem letu," je zapisala.

Ob tem so želeli ohraniti programsko shemo, ki bi bila kar se da podobna tisti iz preteklih (predkoronskih) let. Tako so ohranili žive dogodke v Hrastniku, Kopru, Ljubljani in Sežani. Prednost pri nastopu na teh dogodkih so dali slovenskim avtorjem in avtorjem, ki prihajajo iz bližnjih držav in je njihovo potovanje na festival tako relativno kratko in možno tudi z osebnim avtomobilom. V želji, da na osrednji okrogli mizi SEP sodelujejo vsi udeleženci festivala, torej tudi tisti iz relativno bolj oddaljenih držav, so se odločili, da le-to organizirajo preko aplikacije Zoom v dveh delih. Tudi za portugalski fokus so odločili, da ga predstavijo digitalno.

Da pa bi bili vendarle vsi avtorji celovito predstavljeni, so, tako kot v lanskem letu, v sodelovanju s produkcijsko hišo Sever & Sever pripravili videoportrete avtorjev, portretna filma nagrajenca in slovenskega avtorja v središču festivala ter posnetke branj avtorjev in avtoric v maternih jezikih in v slovenskih prevodih, ki bodo potekali ves čas festivala ter tako slovenskemu kot mednarodnemu občinstvu omogočili še lažji dostop do festivalskih vsebin.

"Lanskoletna izkušnja je bila, vsaj kar se tiče prilagoditve stalnega vileniškega občinstva na filmsko produkcijo, pozitivna, zato smo jo ohranili tudi letos. Upamo, da se bo krog privržencev festivala še razširil," je sklenila vodja festivala.