Steletovo nagrado za življenjsko delo prejel Bine Kovačič

Bine Kovačič, konservatorsko-restavratorski svetnik, je prejel nagrado za življenjsko delo za vrhunske dosežke, pomembne za ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine. "Razgledan in izobražen humanist, borec za dediščino in mentor je tako poln energije, da pozabljamo, da je v prvih vrstah konservatorjev že več kot štiri desetletja," so zapisali v obrazložitvi nagrade. Kot so poudarili, se slovenski konservatorji zavedajo, da je "Kovačič javna osebnost, ki soustvarja žlahtne trenutke naših uspehov pri ohranjanju dediščine. Je človek z izjemno raznolikim opusom s katerim je pripomogel k širšemu ugledu konservatorskega poklica".

Po končanem študiji na Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani se je že leta 1978 zaposlil v restavratorskih delavnicah tedanjega Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru, kjer se je med drugim ukvarjal tudi s foto-dokumentiranjem procesov prenov in ustvaril unikatno spomeniško dokumentacijo Severovzhodne Slovenije.

Kovačiča pri odločitvah o ohranjanju dediščine odlikuje visoka etika, iznajdljivosti pri delu z umetninami in prepričljivost v kontaktih z ljudmi. Kot restavrator na terenu ima sposobnost vključevanja širšega strokovnega diskurza, katerega pobudnik je največkrat sam. "S sposobnostjo poglobljenega strokovnega dialoga potrjuje, da razume humanistično globino izbranega poklica in presega razumevanje dediščine kot materije," piše v obrazložitvi nagrade.

Med odkritji in restavriranji izstopajo edinstvene poznoromanske in zgodnjegotske freske v župnijski cerkvi sv. Martina na Šmartnem na Pohorju. Vzorno je bilo tudi restavriranje dveh stranskih oltarjev v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Poljani, stranskega oltarja v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, dveh stranskih oltarjev v cerkvi sv. Nikolaja v Vuzenici in dveh stranskih oltarjev ter Straubovega orgelskega krila v cerkvi sv. Marije Rušah.

Je med nosilci projekta Spoznaj, Varuj Ohrani, v okviru katerega v restavratorski delavnici in na terenu o delu konservatorja, restavratorja in o konservatorsko-restavratorskih metodah ter tehnologijah seznanjajo številne šolarje. Njegov ustvarjalni opus obsega tako ocenjevanje, ohranjanje ter predstavljanje njihovih del, razlage na razstavah v Sloveniji in tujini. Večjo pozornost je naklonil več ducatom prenov pročelij hiš, obenem pa je med tistimi, ki si upa soočiti s kritiko ponaredkov umetniških del in amaterskih, nestrokovnih ter samovoljnih posegov na slikah in kipih, še piše v obrazložitvi.

Katharina Zanier je priznanje prejela za kakovostno izveden mednarodni interdisciplinarni projekt obnove in revitalizacije kulturne dediščine Claustra+. Z njeno pomočjo so izpeljal projekt ter revitalizirali elemente poznorimskega obrambnega sistema med Kvarnerjem na Hrvaškem in Posočjem v Sloveniji.

Piranski župnik Zorko Bajc je bil nagrajen za zgledno in kontinuirano prenovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu, in sicer tako v župnijski cerkvi kot številnih manjših cerkvah, družina Virnik Karničar in arhitekt Marko Šenk pa za celostno prenovo, nadgradnjo in revitalizacijo kulturnega spomenika Šenkove hiše in domačije kot celote.