Na Fabuli v teoriji italijanski sodobni filozof Umberto Galimberti

Teoretsko jedro festivala letos v središče postavlja dva med seboj povezana, a zrcalno nasprotna dogodka. Sklop Kako misliti skupnost prihodnosti? se tako posveča izzivom prihodnjih skupnosti oziroma gradnji novih družbenih tvorb utopične ali distopične prihodnosti. Galimberti bo v svojem predavanju, ki ga bo moderirala Matejka Grgič, poslušalce vodil skozi možno prihodnost sveta in prostorov, za katere se danes vse bolj zdi, da drsijo nazaj v ideje preteklosti, v območje političnega in družbenega nadzora in nosijo elemente distopije, so zapisali pri založbi Beletrina, ki s Cankarjevem domom pripravlja festival Fabula.

Umberto Galimberti (1942) je redni profesor na Univerzi Ca' Foscari v Benetkah, na kateri poučuje že vse od leta 1976. Študiral je filozofijo, antropologijo in psihologijo, najprej v Italiji, nato pa še v Nemčiji. Je avtor številnih izvirnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih del, prevodov in strokovnih objav v raznih italijanskih medijih. Njegova dela so bila prevedena v več jezikov, knjigi Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa tudi v slovenščino.

Je eden najvidnejših predstavnikov filozofske šole, ki se je nehomogeno razvila v drugi polovici 20. stoletja in kot taka nima skupnega imena. Gre za miselni tok, ki se tesno navezuje na psihologijo, delno tudi na antropologijo in religiologijo. Za to smer je značilna filozofska obravnava tem, ki jih ponujajo analitična psihologija Carla Gustava Junga, antična filozofija, zlasti Platon ter tiste smeri antropologije in religiologije, ki se ukvarjajo z arhaičnimi religijami in miti.

Galimbertijeva filozofija temelji na predpostavki, da filozof ne živi v trdnjavi znanja, racionalnosti in logike, ampak sredi življenja neke skupnosti. Je človek med ljudmi, ki mu znanje, racionalnost in logika ne onemogočajo, ampak šele dovoljujejo, da se sooča z realnostjo svojega časa. Galimberti razmišlja o izzivih sodobne družbe, pri čemer uporablja temu primerne metode analize in sinteze, vendar pa ne zavrača antičnih in celo arhaičnih oblik modrosti. Njegov človek je celota in ne le seštevek organov ali kontrapozicija duha in telesa, ki se mu razpirajo nove perspektive. V svojem delu Galimberti obravnava pojave sodobne družbe, ki so izgubili vsakršno razsežnost arhaične pripovedi in s tem postali samoumevni, dogmatski - aksiomi 21. stoletja, so še zapisali pri Beletrini.

Nocojšnji večer bo sledil sobotnemu pogovoru z naslovom Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na katerem sta zgodovinarja Jože Pirjevec in Karl Schlögel iz Nemčije govorila o razpadu dveh federacij: Jugoslavije in Sovjetske zveze.

Fabula v teoriji je del festivala Literature sveta - Fabula, ki se je začel 8. maja z literarnim večerom v družbi ruskega pisatelja Vladimirja Sorokina. Zaradi preprek v času epidemije je festival z vodilom Prihodnost = Privilegij? zaznamovala hibridnost.