Prejemnik pisateljske nagrade SEP Stefan Bošković

Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru festivala Vilenica. Kot so razglasili preko spletnega prenosa, je letošnji nagrajenec Bošković (1983), avtor dveh romanov, zbirke dramskih tekstov in kratke proze, s katero se mu je uspelo tudi uvrstiti v nekaj mednarodnih antologij.

Bošković nagrado SEP prejme za svoj zadnji roman Ministar (Minister), ki mu je že prinesel nagrado Evropske unije za književnost 2020. "Gre za groteskno politično satiro, pravzaprav neke vrste politično noir srhljivko, ki odpira vprašanja politične in družbene tranzicije, vloge nacionalne kulture v sodobni družbi, prepada med politično elito in državljani ter posameznika v igri statusa in moči. Roman je napisan izrazito sveže, narativno kompleksno, sodobno in prepričljivo," piše v utemeljitvi.

Nagrajencu bodo omogočili prevod enega od njegovih del v slovenščino in v še en jezik članic SEP po avtorjevi izbiri, še piše na posebni, Vilenici posvečeni, spletni strani generalnega medijskega pokrovitelja festivala Primorskih novic.

Sicer je festival uvedel komparativistični kolokvij na temo Literatura in vojna: problemi, teksti, konteksti, ki sta ga vodila Tone Smolej in Igor Žunkovič. "Vsekakor ima vojna v slovenski literaturi pomembno mesto. Zato ne preseneča, da je nekaj največjih slovenskih literarnih imen, na primer Edvard Kocbek, Vitomil Zupan, Lojze Kovačič, povezanih prav z vojno tematiko," je pisalo v najavi dogodka. Kolokvij je tako skušal "preveriti že ustaljene literarnozgodovinske presoje teh del in hkrati ponuditi nove interpretacijske okvire, ki lahko opozorijo na aktualnost teh besedil tudi danes".

Hkrati je nameraval s svojim širokim pregledom "preveriti tudi nekatere novejše teoretske in metodološke modele pri raziskovanju kompleksnih razmerij med literaturo in vojno ter se tako približati polju 'vojnih študij', ki dobivajo v sodobni humanistiki čedalje prepoznavnejšo vlogo".

Vilenica idejni fokus med letoma 2020 in 2024 usmerja v temo Evropa se širi in krči. Lani jo je začela z vprašanjem Quo vadis, osrednje vprašanje letošnje izdaje pa je Ali je strah le druga plat poguma. Predsednik žirije za Vilenico Aljoša Harlamov je v zapisu, objavljenem na spletni strani festivala, razmišljal, da smo se znašli v času, "ko se v vse bolj prestrašenem svetu uveljavljajo nove meje, nove oblike nadzora, hkrati z omejevanjem svobode govora ter državljanskih in človekovih pravic".

Kot že lanski bo festival Vilenica ponovno potekal kot preplet digitalnih vsebin in dogodkov.