Na okrogli mizi Vilenice o pomenu angažiranosti literatov v družbi

V pogovoru z Aljošo Harlamovom, ki je med drugim predsednik žirije vilenice, so vsi gostje uvodoma povedali, da v času epidemije niso bili finančno ogroženi, saj ne živijo le od pisanja, da pa se, kot je poudaril slovenski zamejski pesnik in esejist Jani Oswald, od poezije ne da preživeti niti v t.i. normalnih časih.

Več jih je opozorilo na širši kulturni sektor, na gledališče in glasbene ustvarjalce ter zlasti na mlade v teh segmentih, ki so bili po besedah avtorja v fokusu festivala Dekleve najbolj na udaru, saj so doživljali velik stres, ker se niso mogli izražati. Obenem je kot problem izpostavil tudi kontinuiteto v gledališču in pri glasbenih nastopih, ki je bila z epidemijo grobo prekinjena.

Literati so se dotaknili tudi političnih tem. Madžarski pisatelj Zoltan Danyi, rojen v Vojvodini, kjer tudi trenutno živi in se preživlja z gojenjem vrtnic, je povedal, da kot pisatelj od madžarske vlade ni prejel nobene pomoči. A, kot je poudaril, je tudi ne bi sprejel. Po njegovem mnenju je madžarska oblast izkoristila pandemijo, da je dobila veliko moč, ni pa veliko naredila, da bi preprečila širjenja virusa.

Danyi je epidemijo primerjal z nočjo, "v kateri potrebujemo pogum." Po njegovih besedah je "naša naloga, da opazujemo, kaj se dogaja zunaj in znotraj nas, ter da zberemo pogum, ne da bi odgnali temo, ampak jo opredelili". Vse kar lahko pisatelji po njegovem mnenju storijo je, da se potrudijo kar najboljše pisati. "To je edini legitimni odgovor," je prepričan.

Z madžarskim pisateljem sta se strinjala tako Dekleva, ki je menil, da je treba "s temo zdržati in počakati, da zraste vrtnica", kot pesnica Kristina Hočevar. Ta je povedala, da ceni pesnike, zlasti pesnice, ki se v povezavi z različnimi aktivističnimi gibanji izražajo na deklarativno političen način, da pa sama ne pristopa na tako direkten način. "Sama že v osnovi izhajam iz kritike prevladujočih sistemov mišljenja in delovanja, vprašanje pa je, koga to dosega, bojim se, da nima širšega dometa," je povedala, pri čemer računa bolj na mikro raven, ki na dolgi rok spreminja tudi širši svet.

Dekleva je citiral Edvarda Kocbeka, da umetnik ne more spreminjati sveta, lahko pa nanj vpliva ter Kocbekovo zamisel, da je treba svet začeti spreminjati najprej v človekovem srcu in glavi. Bil je kritičen do današnjih debat na družbenih omrežjih, ki so po njegovem mnenju zgolj "brbljanje oziroma prazen ništrc", kjer se anonimneži izkažejo "za prazne lupine brez duše in srca".

Beseda je tekla tudi o novi realnosti. Po mnenju Danyija in Kristine Hočevar se v Evropi odpira zanimiva razprava glede cepljenja, ki odpira tudi filozofska vprašanja svobode. Pesnica in zamejski pesnik Oswald sta pozdravila različne iniciative s strani civilne družbe, Dekleva pa je dejal, da če si česa ne želi, je to "nova normalnost". "Literati smo potomci šamanov, ki povezujemo nebo in zemljo" je bil slikovit, pogovor pa je sklenil s povabilom vsem, da uberemo "pristop, ki kliče nazaj k nežnosti do sveta in bližnjega".