Prirodoslovni muzej ob jubileju podelil Zoisovi priznanji ljubljanski in mariborski univerzi

Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru sta bili med prvimi akademskimi ustanovami, ki so javno podrle normalizacijo v slovenskem muzealstvu. Poleg javne podpore in dolgoletnega sodelovanja sta obe univerzi aktivno vključeni v delovanje muzeja, med drugim imata tudi predstavnika v strokovnem svetu, je v obrazložitvi prebral Ivan Lotrič, ki je povezoval nocojšnjo slovesnost.

Podelitev priznanj je sledila uvodnim nagovorom, v katerih so zbrane nagovorile direktorica muzeja Breda Činč Juhant, predsednica mednarodnega odbora ICOM NATHIST Dorit Wolenitz in predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski.

Slednja je poudarila, da je zgodba muzeja glede na dosežke zagotovo zgodba o uspehu institucije, obenem pa je tudi neuspešna zgodba o prizadevanjih za nove prostore. Muzeju je v času, ki človeka opozarja na pomen narave in varovanja neprecenljive naravne dediščine, zaželela čim krajšo pot do novih prostorov.

Na slovesnosti so prikazali kratki dokumentarni film v režiji Mateja Vraniča, ki je predstavil dejavnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter eksponate, ki jih večinoma hranijo v depoju, da se ne bi poškodovali. Med osrednjimi je okostje mamuta, najdeno leta 1938 v bližini Kamnika, ki je obiskovalcem na ogled kot natančno izdelana replika.

Sledilo je kratko predavanje muzejskega svetovalca Al Vrezec, ki je na primeru eksponatov dveh velikih belih čapelj - ene iz leta 1867 in druge iz leta 2012 - pojasnil pomen hranjenja tovrstnih eksponatov, ki po njegovih besedah predstavljajo "okno v stanje preteklosti". Pozneje pa je Al Vrez zgodbo predstavil skozi glasbeno interpretacijo kot baritonist. Na odru sta se mu pridružila še sopranistka Petra Vrh Vrezec in pianist Tadej Horvat.

Slovesnost so pripravili ob 200. obletnici muzeja, ki je bil kot Kranjski deželni muzej ustanovljen 15. oktobra 1821. Ustanovni zbirki prvega muzeja na Slovenskem sta Zoisova zbirka mineralov in zbirka konhilij grofa Franca Hohenwarta. Kranjski deželni muzej se je po prvi svetovni vojni preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani, ta pa se je z dekretom pokrajinske uprave v Ljubljani maja leta 1944 razdelil v dve samostojni ustanovi: Kulturno zgodovinski muzej v Ljubljani in Prirodoslovni muzej v Ljubljani.

Več dogodkov so ob obletnici pripravili tudi v Narodnem muzeju Slovenije. Od danes je tako na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli na ogled razstava, na kateri je v 80 slikah prikazana bogata zgodovina Narodnega muzeja Slovenije, znameniti predmeti, pestro muzejsko delo, muzejske stavbe in druge muzejske dejavnosti.