misliV Clevelandu ob 30. letnici osamosvojitve razstava Tehniškega muzeja Slovenije
Cleveland, 16. septembra - V ameriškem Clevelandu danes v sklopu Slovenski dni in v počastitev 30. obletnice osamosvojitve odpirajo razstavo Tehniškega muzeja Slovenije, ki se bo kasneje preselila tudi v Milwaukee, Washington, Indianapolis in New York. Na koncu bo ostala v Slovenskem muzeju in arhivu v Clevelandu.
Borovnica.
Tehniški muzej Slovenije.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Na razstavi Us & Them Without Frontiers (Mi & oni brez meja) bodo v ospredju posamezniki slovenskega porekla, ki so po zaslugi migracij prispevali k znanstvenemu in tehnološkemu napredku na ameriških tleh.
Z izjemo Primoža Trubarja in Hermana Potočnika Noordunga so to Anton Peterlin, Peter Florjančič, Aleš Strojnik, France Rode, Anton Mavretič, Marija Strojnik in Sunita Williams.
Razstavo začenja predstavitev Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika in izdajatelja prve slovenske tiskane knjige, ki sicer nikoli ni potoval izven prostora osrednje Evrope. Prav tako Herman Potočnik Noordung nikoli ni potoval v ZDA, so pa njegove vizionarske ideje pomembno vplivale na razvoj vesoljskih tehnologij.
Prvi slovenski priseljenci v ZDA so bili protestanti, ki so se izselili v obdobju slovenske protireformacije v 17. stoletju. Sledili so jim katoliški misijonarji, ki so delovali med severnoameriškimi Indijanci v Minnesoti, Michiganu in Wisconsinu. Množično priseljevanje je nastopilo v letih od 1870 do 1924 v obdobju hitrega razvoja industrije in rudarstva. Danes v ZDA živi približno 350.000 oseb slovenskega rodu.
Pokrovitelj dogodka, ki ga gosti generalna konzulka Alenka Jerak, je župan Clevelanda Frank Jackson, častna gosta pa bosta ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch in veleposlanik v ZDA Tone Kajzer.
Gre za ameriškemu okolju prilagojeno razstavo Znanje brez meja, za katero sta kustosinji Irena Marušič in Estera Cerar leta 2019 prejeli Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke na področju muzejstva.
V luči begunske krize, vprašanja, kako narediti svet boljši ter prevpraševanja vloge muzejev v današnji družbi, je bila razstava tedaj zasnovana z namenom podiranja stereotipov o migracijah ter spodbude k razmisleku o delitvi sveta na "našega" in "njihovega" ter oznake "mi in oni".
Razstava sporoča, da so migracije stalnica v zgodovini človeštva ter poudarja njihov pozitiven vpliv na družbo, obenem pa prikazuje tesno povezanost med tehniško in znanstveno dediščino na eni ter kulturno in nacionalno identiteto na drugi strani.