Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ESEJI IN ZGODBE - ZAPISI DEKLEVE, KI JIH ODLIKUJE BIVANJSKA ZAVEZANOST

Eseji in zgodbe Milana Dekleve niso le jezikovna poslastica, temveč jih odlikuje tudi bivanjska zavezanost, ki se ne boji svoje posvečenosti življenju in čudenju, a vselej izreka resnico biti in niča presenetljivo sveže, odprto in s kretnjo nepričakovane pripovedi, je v spremnem besedilu zapisal urednik pri KUD Apokalipsa Primož Repar, ki je prepričan, da ni naključje, da se je Dekleva začel mojstriti s haikujem. Njegov prvenec Mushi mushi (1971) je prva zbirka haikujev v slovenščini.

Eseji in zgodbe pred bralcem "že s svojo preprosto povednostjo paradoksalno hajkajo intimni dialekt, ki se preko igrive metafizike odstira v dialektiko, ki jemlje dih s svojimi nepričakovanimi obrati," je še zapisal Repar.

Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva (1946) je bil po diplomi iz primerjalne književnosti in literarne teorije urednik študentske Tribune, Radia Študent, poučeval je glasbo, bil novinar Dnevnika in urednik knjižne priloge Svet v knjigah. Do upokojitve je urejal Otroške in mladinske programe na Televiziji Slovenija. Nekoč član glasbene skupine Salamander, komponist scenske glasbe, navdušen igralec ragbija in vaterpola. Piše tudi poezijo in prozo za otroke, TV-scenarije ter literarno in glasbeno publicistiko. Prevaja iz angleščine in italijanščine. Za svoje pesniško, esejistično in prozaistično delo je prejel domala vse najpomembnejše nacionalne nagrade. Je avtor več kot 20 pesniških zbirk, več romanov ter več knjig esejev.

ČLOVEŠKO TELO - POPOTOVANJE PO PROSTRANSTVIH, KI SE SKRIVAJO POD KOŽO

Ko je Bill Bryson, znameniti ameriško-britanski pisatelj in zagovornik znanja, po naključju ugotovil, da se je rodil z eno samo ledvico namesto z dvema in da to niti ni taka redkost, je sklenil, da mora o človeškem telesu izvedeti še več. Prepustil se je svoji neizčrpni radovednosti in se odpravil na popotovanje po prostranstvih, ki se skrivajo pod našo kožo (in na njej). V napeti in duhoviti pripovedi nam razkriva skrivnosti našega ustroja ter dosežke in zablode številnih učenjakov, ki so razvijali medicinsko znanost. Hkrati pa ugotavlja, da to raziskovanje zlepa ne bo končano, so o knjigi Človeško telo: Vodnik za stanovalce zapisali pri Mladinski knjigi. Prevod podpisuje Samo Kuščer.

"Znanstvena knjiga leta 2019, tako polna vznemirljivih dejstev in neverjetnih anekdot, da bralec skoraj ne opazi neverjetne količine anatomskega znanja, ki ga je mimogrede prebavil," je o knjigi zapisal Sunday Times.

Priljubljeni pisec popotniških in poljudnoznanstvenih knjig Bryson se je rodil leta 1951 v ameriškem Des Moinesu in v življenju nihal med ZDA in Veliko Britanijo. Njegov prvenec iz leta 1990 The Lost Continent je duhovit potopis s potovanja z materinim chevroletom skozi obrobna ameriška mesteca. Napisal je še vrsto uspešnic, med njimi A Walk in the Woods, Dictionary of Troublesome Words, Neither Here nor There: Travels in Europe, Notes from a Big Country, Notes from a Small Island, The Mother Tongue, At Home: A Short History of Private Life. V slovenščino je prevedena tudi njegova Kratka zgodovina skoraj vsega, ki je v svetovnem merilu eno najbolj prodajanih neleposlovnih del sodobnosti.

MILIJONČEK ZA PRIJAZNOST - MLADINSKI ROMAN, KI ODPIRA VPRAŠANJA O POMENU DENARJA

Protagonista mladinskega romana Milijonček za prijaznost sta deček Frank in njegova mama, ki zadeneta na loteriji. Ko se razve, da sta prejela enormno vsoto 24 milijonov norveških kron, je njunega običajnega vsakdana konec. Mama si želi prijaznih ljudi, zato obljubi najprijaznejšemu v skupnosti nagrado - milijon kron. Med otroki in odraslimi v majhni soseski se začne tekma - v prijaznosti in v bitki za denar. Medtem se mama in Frank utrujena od pritiskov umakneta na počitnice. Frank hitro sklene prijateljstva, kratke počitnice pa so namenjene tudi njegovemu bliskovitemu odraščanju in spoznanju, da svet ni le prijazen. Humorno napisan roman razkriva človeške značaje, slabosti in veličine, in odpira številna vprašanja, so zapisali pri založbi Zala.

Arnfinn Kolerud (1968) je preživljal otroštvo v Isfjordnu v Romsdalu. Za prvo objavljeno delo Upanje, da snežni plug ne pride leta 1996 je prejel debitantsko nagrado ministrstva za kulturo za otroško in mladinsko literaturo. Za delo Prihajamo ali ne (2004) je prejel nagrado kritikov, novo norveško nagrado za otroško književnost, nagrado za literaturo Gura Sandsdalena, in bil nominiran za ugledno nagrado Brage. Leta 2017 je za pričujoči mladinski roman Milijonček za prijaznost prejel literarno nagrado norveškega ministrstva za kulturo.