Koroška pesnica Maja Haderlap prejela nagrado Christine Lavant

Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je nagrada Christine Lavant 2021 "poklon eni od najpomembnejših avstrijskih pisateljic. V štirih pesniških zbirkah, romanu, esejih, spisih in govorih se avtorica vrti okoli tem, kot so meje, izguba doma, tujstvo, o tem, kako postajaš tujec; govori o izgubi in iskanju novega jezika, s tem pa tudi vizije novega, humanega reda".

"V središču je njen roman Angel pozabe (Engel des Vergessens, 2011), zgodba o slovensko-koroški družini. V več jezikov prevedeni in večkrat nagrajeni roman izpričuje upor koroških Slovencev proti nacionalsocializmu ter ponižanje, ki so mu bili - in so mu delno še - izpostavljeni avstrijski Slovenci. Delo avtorice Maje Haderlap prepriča s poetično močjo, izrazito zgodovinsko zavestjo in pristnim pripovednim tonom. Maja Haderlap je zelo cenjen glas v avstrijskem intelektualnem življenju," zapis žirije povzema današnje Delo.

Žirijo so sestavljali vodja oddelka za literaturo pri ORF Katja Gasser, pisateljica, prevajalka in predavateljica na Inštitutu za jezikovno umetnost (Institut für Sprachkunst) Monika Rinck, samostojni publicist in kurator na Južnem Tirolskem Ferruccio Delle Cave, direktor dunajskega Literaturhausa Robert Huez, režiser in umetniški vodja Burgtheatra Martin Kušej ter dramaturg, pisatelj ter literarni zgodovinar Klemens Renoldner (predsednik).

Nagrado od leta 2016 podeljuje Mednarodno združenje Christine Lavant (1915-1973) v spomin na koroško pesnico s pravim imenom Christine Thonhauser. Lavant je psevdonim, ki izvira iz nemškega imena za Labotsko dolino, Lavanttal - in v čast pisateljicam in pisateljem, ki tako kot ona "v literarnem delu visoke estetske standarde združujejo s humano držo in družbenokritičnim pogledom". Mednarodna žirija nagrado za liriko in prozo podeljuje avtorjem, ki pišejo v nemščini in so že priznani kot pomembni literarni glasovi. V preteklosti so jo prejeli Kathrin Schmidt, Bodo Hell, Klaus Merz, Angela Krauss in Judith Schalansky, še piše Delo.

Maja Haderlap (1961) je po doktoratu iz teatrologije poldrugo desetletje dramaturško vodila celovško Mestno gledališče in predavala na univerzi v Celovcu. Več let je tudi sourejala slovensko literarno revijo Mladje. Od leta 2008 živi kot svobodna pisateljica v Celovcu.

Izdala je pesniške zbirke Žalik pesmi (1983), Bajalice (1987, obsežen izbor Pesmi Gedichte Poems (1998), v katerem se prvič pojavijo tudi pesmi, ki jih je napisala v nemščini, ter zbirko langer transit (2014) v nemškem jeziku, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu (Dolgo prehajanje, 2016). Leta 2011 objavljeni roman Engel des Vergessens v prevodu Angel pozabe (2013) ji je prinesel pomembne literarne nagrade, med njimi eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem govornem prostoru, nagrado Ingeborg Bachmann. Prejela je še več drugih pomembnih nagrad, leta 2019 avstrijsko državno nagrado za umetnost v kategoriji literatura. Piše tudi eseje, radijske igre, dramske priredbe in operna besedila.