S filmom Prostost začetek retrospektive katalonskega režiserja Marca Reche

Dogajanje filma Prostost (2017) je postavljeno v leto 1918. Evropo je zajela epidemija španske gripe in na Menorci vlada revščina. Tinina in Bielova mama je kot številni drugi otočani emigrirala v Alžirijo, otroka pa pustila pri bratu, kmetu pri zemljiškem posestniku. Otroka dneve preživljata na poljih, v gozdovih in zalivih ter hrepenita po ponovni združitvi z materjo. Nekega dne spoznata Roma, skrivnostnega možakarja, čigar zgodbe ju povsem prevzamejo, so vsebino filma povzeli v Kinodvoru.

"Razlog, da se Recha filmsko izraža tako spontano in pristno, morda tiči v tem, da je v stik s filmom prišel že zelo zgodaj, star komaj osem ali devet let," je zapisala Varja Močnik. Nekaj njegovih zgodnjih filmov, ki jih je posnel še kot najstnik, so uvrstili tudi v retrospektivo, med njimi filme Sanjarjenje (1985), Megla (1986) in Prehod (1987).

V okviru retrospektive bo na ogled tudi program kratkih filmov: Zadnji trenutek (1988), Nočni čuvaj (1989), Strah pred pogledom v globino (1990), Mygale (1991), Pozno je (1993), Patruljni čoln (1997), O poti dveh oseb nekaj let kasneje (2001), Beležke opazovalca (2007). Kratke filme je Recha posnel v teku treh desetletij in se "tako vsebinsko kakor formalno ne zdijo ločen del njegovega ustvarjanja, ne zdijo se poskusi ali segmenti, temveč del celote neke ustvarjalne poti", je pojasnila Varja Močnik.

Med celovečerci bodo v Slovenski kinoteki prikazali prvenec Nebo se dviga (1991-1992), ki temelji na besedilu katalonskega pisatelja Eugenija D'Orsa Oceanografia del tedio. V filmu se je Recha na formalno eksperimentalen način lotil zgodbe o moškem, ki je prisiljen počivati, a mu mirovanje povzroči eksplozijo zaznave.

Na ogled bo tudi režiserjev drugi celovečerec Češnjevo drevo (1998), film o dečku, ki s sestro in babico živi v majhni vaški skupnosti, v katerem se Rechov izraz zasuka od formalnega eksperimenta, ki mu sicer "zares nikoli ne obrne hrbta", je zapisala Varja Močnik.

V filmu Pau in njegov brat (2001), ki je prav tako del retrospektive, se Recha še bolj filigransko posveti svojim likom, ki jih gledalec ne more povsem razumeti ali izluščiti vseh njihovih prvobitnih lastnosti. Film govori o odsotnosti umrlega brata, podobno tudi v filmu Praznih rok (2003), postavljenem v majhno skupnost, nekdo nenehno odhaja.

Avgustovski dnevi (2005) so formalno nekoliko drugačni, saj prehajajo med dokumentarnim esejem in fikcijo, zadnji film, ki ga je Recha posnel na 35-mm filmski trak, pa je Mali indi (2008). Film je znova oda okolju, naravi, ki opolnomoči boj glavnega lika. Na ogled bo še film Pravi dan za polet (2015), v katerem tako kot v Prostosti, s katerim bodo tudi sklenili retrospektivo v kinoteki, glavne vloge zasedejo otroci.

"Rechovega opusa ne polnijo presenečenja, a je hkrati povsem nepredvidljiv. Filme povezujejo številne prvine, a osrednja se zdi avtorjevo iskanje in izražanje iskanja tihe resnice, ki tiči v človeku, v skupnosti in v življenjskem okolju. In ljudje smo med seboj močno povezani, ne le politično, tudi izkustveno, čutno in čustveno," je v zapisu ob režiserjevi retrospektivi še zapisala Varja Močnik.