Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije ob 200-letnici z dnevom odprtih vrat

Praznično dogajanje bo ob 13. uri uvedla okrogla miza o prvem muzeju na Slovenskem, ki je svoja vrata odprl pred 200. leti na današnji dan. Govora bo o novih publikacijah o zgodovini muzeja: novi monografiji Narodni muzej Slovenije - 200 let in jubilejni 100. številki revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije I. Poudarek strokovnega pogovora bo namenjen novim spoznanjem pri raziskavah doslej še neobdelanega arhivskega gradiva, piše na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije (NMS).

Po koncu okrogle mize bodo predstavili publikacijo Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, v kateri je na poljuden način predstavljenih 100 najpomembnejših predmetov iz muzejskih zbirk. Za obiskovalce pa bo po besedah kustosinje v muzeju Mateje Kos verjetno najbolj zanimiv popoldanski sklop Muzejsko zaodrje, v okviru katerega si bodo lahko ogledali prostore in predmete, ki sicer niso na ogled, med drugim grafični kabinet in konservatorsko-restavratorske laboratorije.

Predstavila se bo tudi muzejska knjižnica z zanimivi predmeti, kot je zapuščina pesnika Franceta Prešerna, za katero večina ljudi ne ve, da jo hrani Narodni muzej. V zapuščini so denimo Prešernova šolska spričevala, diploma, pismo staršem in cenzurirani izvod Zdravljice, je naštela Mateja Kos.

Na ogled bo tudi več predmetov iz depojev. Kot je pojasnila kustosinja, na razstavah prikažejo le okoli 15 odstotkov vsega gradiva. Tokrat pa bodo te predmete ljudem predstavili na posebnih "stojnicah". Arheologi bodo na ogled postavili predmete iz muzeja in iz depoja arheološkega oddelka. Oddelek za zgodovino in uporabno umetnost, ki ima svoje prostore na Metelkovi, pa bo pripeljal predmete v prostor, kjer je postavljena razstava Zlata sled. Med najzanimivejšimi je Mateja Kos izpostavila zbirko kos in žebljev, ki jih je muzej pridobil leta 1821 od tovarnarja Dietricha iz Tržiča, in sicer še preden je bil odprt. Med drugim bo na ogled tudi ključ dvornega komornika iz časa cesarja Karla VI. iz zgodnjega 18. stoletja.

Obiskovalci bodo lahko v roke prijeli stekleničko iz 16. stoletja, izdelek ljubljanskih steklarn, na ogled pa bo tudi vitraž iz leta 1520. Kot je spomnila kustosinja, na Slovenskem steklena okna niso ohranjena zaradi turških vpadov, potresov in obnov cerkva.

Sklopu Muzejsko zaodrje bo sledil sklop Interaktivni muzej, ki bo ponudil program za družine in otroke. Obiskovalci se bodo spoznali, kako je neandertalec izdelal piščal, lahko bodo pomerili viteški oklep in se prepričali, da vitez v njem ni bil tako neokreten, ali se preizkusili v oblačenju toge. Na voljo bo interaktivna analogna igra za otroke, na programu bodo še rimske igre.

Pester program pripravlja tudi Prirodoslovni muzej. Med drugim bodo predstavili slikanico Ljubljansko barje v muzeju - močvirje in barje, na voljo bo vodstvo po razstavi Ščepec soli, poleg tega pripravljajo več delavnic za družine in otroke.

Vstop v Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije ter udeležba na vseh prireditvah sta brezplačna. Vstop je možen ob izpolnjevanju PCT pogojev, še piše na spletnih straneh muzejev.