Biografija o Susan Sontag ali študija metafor in različnih jazov

Ameriški avtor Moser, ki je osem let svojega življenja posvetil biografiji Sontag: Her Life and Work (Sontag: njeno življenje in delo, 2019), je nameraval Ljubljano obiskati že lani, vendar se je vsled Covida-19 gostovanje preložilo. V dvournem pogovoru je Susan Sontag opisal kot najbolj vplivno ameriško feministko, ki to sploh ni bila, in "zadnjo veliko ameriško literarno zvezdo", ki je v svojih delih razgrinjala temeljni konflikt ameriške kulture, prepad med masovno in visoko kulturo, ter ga vedno znova skušala premostiti.

Gospodična knjižničarka, kot je Susan Sontag sama imenovala študiozno plat svoje osebnosti, je bila vplivna osebnost, ki je v ljudeh vzbujala izrazita čustva, od strahospoštovanja in zamer do fascinacije in oboževanja. Ena od anekdot v knjigi citira newyorškega psihoterapevta, ki se spominja ogromnega števila strank, ki so med ležanjem na kavču omenile njeno ime in načine, kako jih je prizadela. Za njenim ostrim umom in pogosto neprizanesljivim značajem pa se je skrivala oseba z mnogimi strahovi in protislovji.

Nemalokrat je bila težko razumljiva za mnoge in med zbiranjem gradiva za biografijo se je Moser večkrat znašel v situaciji, ko so njeni še živeči sodobniki pričakovali, da bo nekakšen orakelj, ki bo tolmačil njene sledi. Med pripravami je intervjuval starejše ljudi, za katere je najverjetneje prestavljal poslednjo priložnost, da se zapiše njihova resnica. Moser sicer brez olepševanja pove, da je med pisanjem vsekakor imel svoje mnenje o marsičem, kar je tudi vključil v biografijo, vendar hkrati ni sodil teh različnih interpretacij. Po končani biografiji verjame, da Susan Sontag resnično razume. Rad jo imam, a mi ni všeč vse, kar je storila, je povedal občinstvu v Klubu Cankarjevega doma.

Z naklonjenostjo je tudi razkril, da je pisateljica pogosto lagala, njene drobne ali večje laži ter neizrečeno pa so razgrinjali marsikaj, kar bi sicer ostalo zastrto. Laži in premolki so občasno služili tudi kot metafore za njeno spolno usmerjenost, ki je bila javna skrivnost. Moser je Susan Sontag opisal kot lezbijko, ki to ni hotela biti, lezbijko, ki je iz tega črpala marsikateri navdih in potrebo po neprebojnem zidu iz besed, hkrati pa jo je manko razkritja in sprejetja tega dela lastne identitete nekoliko zaviral pri pisanju. "Vedno poskuša ubežati potrebam telesa," je dejal ter dodal, da se je navkljub temu ali pa ravno zato v svojih delih veliko ukvarjala s telesom.

Moser je imel med pisanjem vpogled v njen zasebni arhiv, vključno z dnevnikom, privilegij, ki je bil podeljen prvič v več desetletjih. Sontag: Her Life and Work je v svojem bistvu knjiga o metaforah, o stvari in percepciji ali reprezentaciji stvari ter o različnih jazih, v katere se odenemo za različne situacije. Susan Sontag je skozi celotno svoje življenje "ohranjala svoj pravi jaz v dnevnikih, hkrati pa ustvarjala svoj drugi jaz za javnost" in razlike med njima so dramatične, ti napori pa utrujajoči. V biografiji Moser razkrije njeno avtorstvo uveljavljene knjige Freud: The Mind of the Moralist (Freud: um moralista), ki je izšla pod imenom njenega bivšega moža, ter trdi, da je bilo to domnevno avtorstvo le še ena njenih javnih skrivnosti.

Susan Sontag je vedela, da jo bo njena ljubezen do kulture in umetnosti popeljala do uspeha. "Bila je pripravljena umreti za kulturo" in to načelo je branila in udejanjila tudi v obleganem Sarajevu med vojno, ko je v skoraj nemogočih razmerah na oder postavila Čakajoč Godota. "V Sarajevo je prinesla metafore," je povedal Moser ter poudaril, da so Bosanci in Bosanke med vojno potrebovali tudi dostojanstvo umetnosti. Ustvarila je nekaj, kar je pomagalo omogočiti konec vojne skupaj z njenim vplivom, Sarajevo pa je rešilo njeno življenje, saj ga je osmislilo, je zatrdil.