Z razstavo Iva Prančiča vrata odpira Galerija Bažato

Vodja galerije Matjaž Bažato je ob odprtju spomnil, da je že njegov oče Marjan, profesionalni fotograf, na Humu v Goriških Brdih ustanovil Hišo umetnikov Bažato kot prostor, namenjen umetniškemu ustvarjanju. Družina se je po očetovi smrti leta 1996 odločila, da nadaljuje z uresničevanjem njegove ideje. "Likovne delavnice, ki so se v Hiši umetnikov Bažato vrstile skozi leta, so mi izostrile okus in odnos do likovne umetnosti. Nastala je nova, še drznejša ideja. In dolgoletna želja po galeriji je pred kratkim postala resničnost," je še zapisal vodja galerije.

Galerija Bažato bo imela domicil v prenovljenem kompleksu Astra, ki je bil v 60. letih minulega stoletja zgrajen po načrtu arhitekta Savina Severja. Kot je zapisala kustosinja galerije Nina Jeza, želijo s svojo usmeritvijo "poudariti prepoznavnost umetniškega potenciala izbranih umetnic in umetnikov, postati središče sodobnih umetniških praks ter s premišljenim, natančnim, hkrati pa ambiciozno zastavljenim programom predstaviti raznoliko, poučno in navdihujoče domače in tuje umetniško področje".

Hkrati želijo v galeriji vzpostaviti tudi "mostove med umetniki, stroko, zbiralci, ljubitelji in zaljubljenci v umetnost". Umetnike in umetnice, ki bodo razstavljali pri njih, bodo izbrani na podlagi kakovosti, želijo pa si ponuditi vpogled v raznolike produkcije in likovne pristope umetnikov starejše in mlajše generacije, s katerimi galerija sodeluje, jih promovira in z njimi raste, prav tako pa jih želi popeljati v mednarodni umetniški prostor.

Galerija drevi odpira vrata z razstavo Paratimija mednarodno uveljavljenega umetnika Iva Prančiča. Likovni kritik in kustos Branko Franceschi je zapisal, da izbrana Prančičeva razstava ob odprtju galerije prevzema vlogo neke vrste manifesta prihodnjega razstavnega programa galerije.

"Razstava del Iva Prančiča je odličen izbor za odprtje galerije, kajti opus tega umetnika prinaša potrditev najrazličnejših slikarskih postopkov, značilnih za ne-mimetično umetnost, največji prispevek 20. stoletja k vizualni kulturi. Njegov ustvarjalni nazor razumem kot sposobnost, da vse raznoterosti, ki so nekoč dejansko obstajale, ali celo zgodovino sodobnega slikarstva v trenutku umetniškega izoblikovanja, pa tudi vse tisto vmes, ponotranji in vrne svetu kot svojo vsebino in obliko," je presodil Franceschi.

Prančič je po navedbah kustosa pripadnik rodu slikarjev, ki so morali v svojem poklicu desetletja poslušati o domnevni smrti slikarskega medija ob prelomu tisočletja ali dandanes pozabljenem abstraktnem slikarstvu, vendar so kljub temu uspeli in ostali aktualni.

Ivo Prančič (1955) je leta 1982 zaključil ljubljansko akademijo za likovno umetnost pod mentorstvom profesorja Gustava Gnamuša, leta 1984 pa je pri istem profesorju zaključil še slikarsko specialko. Študijsko se je izpopolnjeval na številnih potovanjih v tujini. Leta 1996 je dobil štipendijo fundacije Pollock-Krasner v New Yorku. Poleg rednih samostojnih predstavitev v vseh večjih galerijah v Sloveniji je razstavljal tudi v tujini. Za svojo ustvarjalnost je leta 2001 prejel nagrado Prešernovega sklada. Danes je samozaposlen v kulturi, ustvarja in živi v Ljubljani.

Razstava bo na ogled do 10. decembra.