V Atriju ZRC simpozij ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča

Ko so pred leti zborovali na Muljavi Jurčiču na čast, so se jim, kot je dejala izr. prof. Urška Perenič z ljubljanske Filozofske fakultete, po pripovedovanju prof. Matjaža Kmecla, dogajale same nevšečnosti, "kot da bi jim nagajal z one strani". Nekaj nevšečnosti se je zgodilo tudi danes, sicer pa se zdi, da je vse tako kot mora biti. "Danes še celo nebo joče, tako kot na tisti dan ko so Juriča nesli s Kongresnega trga k svetemu Krištofu," je sklenila.

Uvodno predavanje Matjaža Kmecla, ki se je opravičil zaradi epidemioloških razmer, je prebrala Neža Zajc Inštituta za kulturno zgodovino Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), prav tako soorganizatorica simpozija. V njem je Kmecl med drugim zapisal, da je bil že Jurčičev pogreb maja 1881 narodotvorni dogodek, "bil je eden prvih preštevalnih' pogrebov, ko se je v Ljubljani zbrala vsa Slovenija, voditelji pa so priložnost porabili za svojevrstno inventuro narodnega stanja". Opomnil je, da sedanji slovenski "osamosvojitelji" na to, da je bil Jurčič eden njihovih zgodnjih prednikov, pozabljajo, kolikor sploh vejo zanj.

Po Kmeclovih besedah Jurčiča tudi ne moremo odpravljati s šolskimi floskulami, "češ da je pisec prvega slovenskega romana, in čim podobnim". Tudi ga na drugi strani ni mogoče preprosto primerjati s sočasnimi evropskimi pripovedniki. Kmecl se je dotaknil tudi razmerja med Franom Levstikom in Jurčičem, ki je bil, kot je dejal izrazito ambivalentno. Oba sta bila nekakšna slovenska prvoborca, literarno pa sta stala na nasprotnih bregovih; Levstika je vodilo kmečko slovensko, Jurčiča pa gosposko slovensko prepričanje. Spregovoril pa je tudi o Josipu Stritarju kot tistem, ki je vedel, da je to, kar počne Jurčič "skoraj naša edina prava literarna prihodnost".

V nadaljevanju je Matjaž Lulik iz Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) spregovoril o Jurčičevi zapuščini, ki jo hranijo v NUK. Jurčičeva rokopisna zbirka vsebuje osebne dokumente, rokopise, korespondenco ter nekaj uredniškega in drobnega gradiva, slikovna zbirka pa portrete in druge fotografije, ki so povezane z njim.

Predavanje Urške Perenič je nosilo naslov Nastajanje Jurčičeve podobe, predavanje Neže Zajc pa Josip Jurčič kot začetnik realističnega diskurza: Od epika do zrelega pripovednika. Igor Grdina se je posvetil Jurčičevi tragediji Veronika Deseniška, ki jo je pisatelj pisal ob iztekanju življenja. Predavanje producentke za literarno dejavnost na Javnem skladu za kulturne dejavnosti RS Barbare Rigler nosi naslov Jurčičeva "obsodba" v prevodu.

V popoldanskem delu se bodo zvrstila še predavanja Mihaela Glavana z naslovom Josip Jurčič - utemeljitelj slovenskega novinarstva, Bernarda Nežmaha z naslovom Jurčičevo formiranje časnikarstva, Janeza Markeša na temo Jurčič, novinarstvo in politika v perspektivi postajanja slovenskega naroda, kot zadnje je v vabilu napovedano predavanje Alje Brglez z naslovom Josip Jurčič: Od prekarca in podjetnika do politika. Simpozij bodo sklenile sklepne misli in diskusija.