Ob jubileju Dostojevskega: Še vedno aktualni raziskovalec človeške duše

Raziskovalec človeške duše v literaturi

Dostojevski (1821-1881) je podrobno preiskoval kompleksno človeško dušo ter prikazoval njena notranja protislovja in moč nezavednega. V svojem obsežnem literarnem opusu se je namreč bolj kot opisovanju zunanje stvarnosti posvetil analizi človeka v političnem, družbenem in duhovnem okolju takrat že razkrajajočega se Ruskega imperija ter se ukvarjal s psihološkimi, filozofskimi in religioznimi vprašanji.

Človek in njegova duša v vseh njenih razsežnostih, od notranjih in zunanjih vzgibov ter prisile do iskanja osvoboditve, sta bila osrednja tema njegovih del. Obveljal je za enega največjih psihologov v literaturi, saj je človeško dušo preiskoval še pred pojavom psihoanalize v začetku 20. stoletja. Literarna zgodovina ga je zato označila za enega vodilnih predstavnikov psihološkega realizma v 19. stoletju.

Njegova romaneskna dela so sprva večinoma izhajala v obliki časopisnega podlistka. Prevedli so jih v številne jezike, po njih pa so nastale tudi gledališke in filmske priredbe. Med najbolj znanimi so romani Zločin in kazen, Idiot, Besi in Bratje Karamazovi, vsi so dostopni tudi v slovenščini v prevodih Vladimirja Levstika, Janka Modra, Draga Bajta in Boruta Kraševca.

Aktualnost Dostojevskega in novi prevodi

Prevajalec in literarni zgodovinar Tomo Virk je za STA ocenil, da je Dostojevski še vedno aktualen, čeprav bi sam težko naštel konkretne teme, ki bi bile aktualne prav ta hip. "Treba je gledati celoto. Njegova pisateljska moč je tako velika, da bralca ali bralko potegne vase in lažje od znotraj dojameš ta velikanski idejni svet, ki ga predstavlja. Potem seveda lahko najdemo mnoge analogije, kajti človek je pač vsak čas človek. Nekaj se spreminja, nekaj ostaja enako. Mislim, da pisatelj še vedno ostaja aktualen, a ne na način nekih površinskih analogij."

"Gotovo ne izreka nekih večnih resnic, ki bi jih nespremenljive obdržali skozi stoletja, ampak se dotika problemov, ki so še vedno aktualni in na katere v današnjem času iščemo mogoče drugačne odgovore kot Dostojevski," je povedal Virk.

V zadnjih letih je izšlo tudi nekaj novih prevodov. Ti so po Virkovi oceni veliko bolj natančni kot prejšnji. Pri tem je omenil roman Bratje Karamazovi, zadnje pisateljevo delo, ki ga je dobrih 80 let po Levstiku ponovno prevedel Kraševec.

"Prejšnji, starejši prevodi so bili pisani v enakem, enakomernem, homogenem jeziku, ki ga je Kraševec imenoval prevajalščina. V resnici je jezik Dostojevskega zelo razgiban, v istem delu meša med sabo različne sloge - novinarskega, visok literarni slog, pogovorni jezik. In ta novi prevod Bratov Karamazovih, ki je največjih prevajalski dosežek glede Dostojevskega v zadnjih letih, lovi vse te različne slogovne odtenke," je povedal Virk.

"Mogoče kakšnega bralca to tudi zmoti, ker tukaj pridejo bolj do izraza kakšne slogovne pomanjkljivosti Dostojevskega, ki prej v bolj homogenih prevodih niso prišle. Marsikoga gotovo zmoti tudi nekoliko bolj starinsko oblikovana duhovnost Dostojevskega, ampak osebno mislim, in to je zdaj tudi nekakšen stereotip, da se Dostojevski ukvarja s takšnimi temami, ki se ne izpojejo," je še dodal Virk.

Prireditve ob jubileju

Ob razstavi v Cankarjevem domu (CD) so Dostojevskega označili za raziskovalca najtemnejših kotičkov človeškega uma. Postavitev s pregledom naslovnic njegovih del, izbranimi citati iz njegovih dnevnikov in besedil ter z razmišljanji prevajalcev in urednikov je na ogled še do 14. novembra, v četrtek, na samo obletnico Dostojevskega, pa načrtujejo tudi video vodenje po razstavi.

Oktobra je izšel tudi nov prevod njegovega romana Mladenič. Prevajalka Urša Zabukovec je zanj prispevala tudi obširno spremno besedo. Hkrati je založba po štirinajstih letih ponatisnila pisateljeve dnevnike, ki nosijo naslov Dnevnik pisatelja. Tokrat so namesto v dveh izšli v eni knjigi, prevedli pa so jih Urša Zabukovec, Kraševec in Aleksander Skaza.

Razstava, ki hkrati obhaja 25-letnico založbe Beletrina, je del cikla Skrivnost Dostojevski, ki so ga ob obletnici pripravili v CD in vanj povezali več dogodkov. V tem okviru sta se že zvrstila filmski program ter gledališka uprizoritev Idiota v postavitvi ruskega režiserja Vasilija Senjina in izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. Za januar 2022 pa napovedujejo gostovanje ruske literarne zgodovinarke, poznavalke življenja in dela Dostojevskega Ljudmile Ivanove Saraskine.

Dostojevskega se ob jubileju spominjajo tudi drugi prireditelji. Tretji program Radia Slovenija, Ars, v četrtek v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki in v radijskem prenosu napoveduje prvo javno predvajanje radijske igre Jožeta Valentiča po Bratih Karamazovih in pogovor s Kraševcem. Mestna knjižnica Ljubljana pa je medtem zaradi negotovih razmer Noč in dan z Dostojevskim, ki so jo načrtovali 12. in 13. novembra, prestavila na prihodnje leto, predvidoma na pomlad 2022.