misliSvet se spominja 200-letnice rojstva Dostojevskega
Ljubljana, 11. novembra - Danes mineva 200 let od rojstva ruskega pisatelja Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Literarnega velikana se s svojimi dogodki spominjajo univerze po svetu, Mednarodno združenje Dostojevski pa je ob tej priložnosti načrtovalo tudi simpozij, ki so ga zaradi razmer prestavili na prihodnje leto. Jubileju se je pridružila tudi Slovenija.
V Cankarjevem domu so ob obletnici pripravili cikel Skrivnost Dostojevski, v katerega so povezali več dogodkov. V tem okviru sta se že zvrstila filmski program ter gledališka uprizoritev Idiota v postavitvi ruskega režiserja Vasilija Senjina in izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba.
Še do nedelje je na ogled razstava Temnejša je noč, svetlejše so zvezde, ki prikazuje naslovnice njegovih del, izbrane citate iz njegovih dnevnikov in besedil ter razmišljanja prevajalcev in urednikov. Za januar 2022 pa napovedujejo gostovanje ruske literarne zgodovinarke, poznavalke življenja in dela Dostojevskega Ljudmile Ivanove Saraskine.
Tretji program Radia Slovenija, Ars, danes v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki in v radijskem prenosu napoveduje prvo javno predvajanje radijske igre Jožeta Valentiča po Bratih Karamazovih in pogovor s Kraševcem. Slovanska knjižnica pa je medtem zaradi negotovih razmer Noč in dan z Dostojevskim, ki so ju načrtovali 12. in 13. novembra, prestavila na prihodnje leto, predvidoma na pomlad 2022.
Dostojevskega se spominjajo tudi po svetu. Kot piše na portalu Fundacije Ruski mir, v Indiji in Barceloni denimo z razstavami, na univerzi v Buenos Airesu z maratonskim branjem njegovih del, v Srbiji z Dnevi ruske kulture. Mednarodno združenje Dostojevski pa je ob tej priložnosti načrtovalo simpozij na Japonskem, a so ga zaradi trenutnih razmer prestavili na prihodnje leto.
Dostojevski (1821-1881) se je v literarno zgodovino zapisal kot raziskovalec kompleksne človeške duše. Stroka ga je označila za enega vodilnih predstavnikov psihološkega realizma v 19. stoletju. V svojem obsežnem literarnem opusu se je namreč bolj kot opisovanju zunanje stvarnosti posvetil analizi človeka v političnem, družbenem in duhovnem okolju takrat že razkrajajočega se Ruskega imperija ter se ukvarjal s psihološkimi, filozofskimi in religioznimi vprašanji.
Njegova romaneskna dela so sprva večinoma izhajala v obliki časopisnega podlistka. Prevedli so jih v številne jezike, po njih pa so nastale tudi gledališke in filmske priredbe. Med najbolj znanimi so romani Zločin in kazen, Idiot, Besi in Bratje Karamazovi, vsi so dostopni tudi v slovenščini v prevodih Vladimirja Levstika, Janka Modra, Draga Bajta in Boruta Kraševca.