misliLiffe: Kelti film o odnosih in iskanju identitete
Ljubljana, 19. novembra - Na Liffu je v sklop programa Panorama uvrščen srbski film Kelti režiserke Milice Tomović. Film prikaže 24 ur v družinskem stanovanju na robu Beograda, kjer osemletnica praznuje rojstni dan. Milica Tomović je, kot je povedala, scenarij razvila iz spominov na takšne rojstnodnevne zabave, malenkosti, ki oblikujejo razpoloženje.
Ljubljana.
Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Leta 1993 je Srbija v vojni. Zaradi mednarodnih ukrepov in inflacije je življenje težko. Marijana, mama osemletne Minje, kljub apatičnemu možu, težavam najstniške hčere pankerice ter svoji nesrečni sestri in njeni težavni nekdanji punci poskuša ohraniti pogum. Za mlajšo hčer pripravi rojstnodnevno zabavo, pa čeprav je v torti namesto masla margarina, v steklenicah kokakole cenejša pijača, družinski pes izposojen, kostumi pa narejeni doma.
Pod vplivom alkohola na dan privrejo praznina v odnosih, prepiri na temo razpada Jugoslavije in frustracije, ki se sproščajo z drobnimi nasilnimi dejanji. Na kaotičen dan in nemirno noč, ki mu sledi, potret družine naslika mikrokozmos družbe v negotovih časih, je o vsebini filma mogoče prebrati na spletni strani festivala.
Milica Tomović je v pogovoru po projekciji še povedala, da je like, ki so v filmu izjemno živi, zasnovala po svojih starših in prijateljih.
Film zgodbo pripoveduje skozi oči otroka, v njem je veliko nostalgičnih trenutkov in čustev. V filmu, kot je povedala, skozi spomine iz lastnega otroštva pripoveduje zgodbo o odnosih med ljudmi, o družini, zakonskem paru, ki je v težkem obdobju svoje zveze. Glede tega, da protagonisti živijo v času, ko ne vedo, kaj bo prinesel jutri, pa je mogoče videti tudi vzporednice z današnjim časom.
Zakaj naslov Kelti? Režiserka je pojasnila, da je naslov pravzaprav "ukradla" svojemu stricu, ki je v času njenega otroštva govoril, da je Kelt, in ga nato interpretirala po svoje. Naslov pa ponazarja tudi iskanje identitete, saj se liki v filmu ne želijo več identificirati kot Jugoslovani.
Zanimiv je tudi lik polbrata Fiće, za katerega se zdi, da je ves čas v nekem vzporednem svetu, z njim se film tudi zaključi. Režiserka je pojasnila, da bi se film lahko zaključil na različne načine, a se ji je zdelo, da se mora končati z upanjem. Fićo je opisala kot pričo vseh dogodkov, ki se v času rojstnodnevne zabave zgodijo v hiši, ki pa ga za vedno spremenijo in mu dajo širši vpogled v to, kaj vse so lahko ljudje. Sam tako dobi možnost izbire in s to svojo svobodo v gledalcu vzbuja upanje. Fića je po njenih besedah nekakšen vezni člen med vsemi sobami v hiši in liki, gledalec torej v sobe pogleda skozi njegove oči.