Biografski strip kot uvod v praznovanje 150. obletnice Plečnikovega rojstva

Strip o Plečniku sledi že dvema stripovskima projektoma Vurnika in Smiljanića - delu Spomini in sanje Kristine B, Ljubljana 1941-1945' in večkrat nagrajenem stripu Ivan Cankar: podobe iz življenja, so zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana in poudarili, da je strip uvod v obeleževanje 150. obletnice rojstva Plečnika, ki se bo nadaljevalo v jubilejnem letu 2022.

Plečnik v stripu pred bralca "postavlja svoj pogled na to, kdo je bil in kaj vse je ustvaril. Čas in okolje, v katerem je živel in delal, mu je uspelo preseči s pogumnimi odločitvami in predanostjo lastnim etičnim in umetniškim načelom. Plečnik se nam tako v tem delu razkrije kot polnokrven stripovski junak mnogoplastnih osebnostnih dimenzij," so zapisali v muzeju.

V stripu bralec sledi Plečnikovi ustvarjalni poti, ki se je začela na Dunaju ter nadaljevala v Pragi in rodni Ljubljani. Tu je imel arhitekt priložnost ustvariti številne arhitekturne in urbanistične projekte: Narodno in univerzitetno knjižnico, Tromostovje, Žale, Križanke, Jakopičevo sprehajališče, Trnovski pristan, Šuštarski most, Peglezen in še številne druge.

Strip predstavi nadvse bogat Plečnikov opus, hkrati pa v njem bralec spozna tudi njegove osebne poglede na arhitekturo, njegovo naravo in značaj ter miselni svet intelektualca in umetnika, ki je bil mojster v ustvarjanju svojstvenih arhitekturnih vizij. V pripoved so vpleteni tudi odzivi okolice na Plečnikova dela ter dogodki, ki so zaznamovali njegovo življenje.

Scenarij, ki ga je spisal Vurnik, sicer kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, črpa iz bogate strokovne in znanstvene literature ter poglobljenega študija zapuščine, ki jo hrani Plečnikova hiša.

"Njegova umetnost je bila umetnost konteksta, vsaj sam ga doživljam kot apologeta enakovrednosti izraza vsebine in oblike. To je v današnjem času bleščečih oblik in instant vsebine gotovo manj opazna, a pomembna zapuščina Jožeta Plečnika. Še več, v času, ko so njegova dela nastajala, so bila skupaj z arhitektom deležna kritike tudi s tega zornega kota, danes pa je prav to tisto, kar v mnogočem prispeva k prepoznavnosti znamke 'Plečnik'," so Vurnikove besede povzeli v muzeju.

Za STA je Vurnik povedal, da so želeli s stripom, medijem, ki dopušča malo več sproščenosti, zahteva pa tudi nekaj literarnih elementov, širši javnosti ter vsem, ki jim Plečnik nekaj pomeni, predstaviti njegovo življenjsko zgodbo. Strip je mestoma tudi humoren, saj je tudi Plečnik znal biti duhovit, kar se kaže zlasti v njegovih korespondencah, je pojasnil.

Vurnikov scenarij je v strip prelil Smiljanić. "Čeprav sem Slovenec, ki ne jamra, je bil ta strip zame kar težavna naloga. Mislil sem, da grem na Triglav, potem pa je na sredi poti padla gosta megla. Ko se je razkadila, sem se znašel v Himalaji. In še vedno je bilo treba priti na vrh," so njegove besede povzeli v muzeju.

Stripovska biografija je izšla v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Foruma Ljubljana oz. revije Stripburger ob 150. obletnici arhitektovega rojstva, ki bo 23. januarja. Kot so še sporočili iz muzeja, bodo dva dni pred njegovim rojstnim dnem v Plečnikovi hiši odprli razstavo o pričujočem stripu, osrednjo veliko Plečniku posvečeno razstavo pa bodo odprli junija v Mestnem muzeju Ljubljana.