V mariborski Operi premiera Aide z Rebeko Lokar v naslovni vlogi

V operi ob Rebeki Lokar nastopajo še Oscar Marin, Irena Petkova, Luka Ortar, Alfonz Kodrič, Jaki Jurgec, Valentina Čuden, Bogdan Stopar ter zbor, balet in orkester Opere in Baleta SNG Maribor.

Eno najbolj priljubljenih velikih oper je Giuseppe Verdi (1813-1901) napisal na vrhuncu ustvarjalnih moči po naročilu egiptovskega kediva Ismaila Paše v počastitev odprtja Sueškega prekopa pred 150 leti.

Med Verdijevimi operami Aida zavzema posebno mesto zaradi vključevanja baletov, koračnic, mogočnih zborov in pompoznih sprevodov, pri čemer se mehki italijanski lirizem idealno spaja s spektakelskim aspektom francoske velike opere. Ob vsem zunanjem sijaju pa skladatelj po navedbah SNG Maribor ni pozabil na psihološko globino in posledično prepričljivost svojih likov, ki jih čudovito označijo nekatere najizvirnejše melodične domislice.

"Kot je poudaril že sam Verdi, z Aido ni želel ustvarili praznega spektakla, ki bi človečnost poteptal z nasilnim razkazovanjem razkošja in moči, ampak prikazati avtentične človeške situacije - nesporazume, medosebne konflikte in naposled kruto usodo, ki ne doleti le protagonista Radamesa in Aide, kot bi morda pričakovali v prototipsko 'romantičnih' sižejih in 'variacijah' ljubezni, kot jo je zamislil že Shakespeare med Romeom in Julijo. Usoda se namreč poigra tudi z Aidino tekmico, egiptovsko princeso Amneris, ki se neuspešno poteguje za Radamesovo naklonjenost in na koncu ostane sama v svojem neizpolnjenem ljubezenskem hrepenenju. Prav to pa se v kontekstualnem pletežu Verdijevega življenja in njegovih zrelejših oper, ki se nagibajo k psihološki poglobljenosti glasbene 'drame', izrisuje kot pomembno gonilo glasbene dramaturgije opere Aida," ob premieri piše Benjamin Virc.

Režiser uprizoritve Pier Francesco Maestrini pravi, da ga "prej kot recikliranje standardnih klišejev, ki po navadi 'preganjajo' sleherno novo produkcijo Verdijeve Aide, zanima raziskovanje takratnega življenja, ki nam kljub vsem razpoložljivim zgodovinskim virom ostaja še vedno velik misterij".

Pri celostni vizualni zasnovi, ki je zmožna iz daljne preteklosti izkopati tudi žive fragmente sedanjosti, je Maestrini po svojih besedah izhajal iz "tesnobnega občutenja in apokaliptične atmosfere" likovnih del poljskega slikarja, fotografa in kiparja Zdzislava Beksinskega (1929-2005).

"Groteskne podobe shiranih teles, ki spominjajo na ujetnike iz nacističnih koncentracijskih taborišč ali stalinističnih gulagov, ter nenavadna ljubezenska sila, ki jo lahko začutimo tudi v tesnem objemu dveh okostnjakov, v nas prebujajo tesnobo in strah pred smrtjo, obenem pa evocirajo prapodobo življenja naših prednikov, v kateri se neizbežno izmenjujeta ljubezen (eros) in smrt (tanatos)," je navedel.

Scenograf je Alfredo Troisi, kiparska dela je opravil Janez Rotman. Za kostume je poskrbel Luca Dall'Alpi, koreograf je Edward Clug, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak in koncertni mojster Saša Olenjuk.

Aida je bila v SNG Maribor nazadnje premierno uprizorjena novembra 2013, in sicer v koprodukciji z ljubljanskim Cankarjevim domom.