Glasbena matica ob obletnici z akademijo, spominsko knjigo in drugimi prireditvami

Temelji za glasbeni profesionalizem

Glasbena matica je bila ustanovljena leta 1872, s svojim delovanjem pa je najbolj zaznamovala čas do druge svetovne vojne. Začela je izdajati slovenske skladbe, spodbudila zbiranje ljudskih pesmi, leta 1882 ustanovila glasbeno šolo in nato leta 1891 lasten pevski zbor.

Začela je tudi s koncertno dejavnostjo, želje njenih članov o koncertnem orkestru pa so uresničile s prvo Slovensko filharmonijo, ki je delovala med letoma 1908 in 1913, ter z Orkestralnim društvom, ki so ga ustanovili leta 1919. Istega leta je Glasbena matica z ustanovitvijo konservatorija omogočila začetek izobraževanja poklicnih glasbenikov.

Do druge svetovne vojne je Glasbena matica izobrazila številne profesionalne in ljubiteljske glasbenike. Po njenem zgledu so ustanovili glasbene šole tudi drugod, društvo pa je ustanovilo svoje podružnice po slovenskih mestih. Z ohranjanjem ljudske glasbe je postavila institucionalne temelje za kasnejše znanstvene raziskave, kar je leta 1934 privedlo do ustanovitve Folklornega inštituta. Bogat notni in društveni arhiv danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica.

Glasbena matica danes

Danes je Glasbena matica Ljubljana po besedah njene predsednice Veronike Brvar sodobno in dobro organizirano društvo, ki uspešno gradi mostove med ljubiteljsko in profesionalno dejavnostjo. Ima široko razpredeno mrežo sodelovanj in povezav z osrednjimi kulturnimi institucijami, kot so Cankarjev dom, RTV Slovenija, Festival Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana ali Narodni dom Maribor, nevladnimi organizacijami, kot sta Slovensko komorno glasbeno gledališče in Festival Imago Sloveniae, ter izobraževalnimi ustanovami, kot sta konservatorij in akademija za glasbo.

Po njeni oceni je postala referenca za glasbeno gledališče za otroke ter vokalno in vokalno-instrumentalno glasbo. "Z vrhunsko usposobljenimi glasbenimi strokovnjaki spodbuja in neguje slovensko glasbeno ustvarjalnost, glasbenim interpretom pa odpira številne priložnosti v okviru svojih programov, kot tudi v številnih partnerskih sodelovanjih z osrednjimi organizatorji kulturnih dogodkov v Sloveniji in zamejstvu," je povedala za STA.

Z vsemi svojimi programi in celotno dejavnostjo si po besedah predsednice prizadeva za vključujočo družbo številnih možnosti, v kateri lahko svojo priložnost spoznavanja, izgradnje, izpopolnjevanja in uveljavitve dobijo tako ljubitelji glasbe kot tudi mladi glasbeni profesionalci ter vrhunski uveljavljeni ustvarjalci in poustvarjalci. Posebno skrb namenja tudi najmlajšim in njihovim prvim stopinjam v svet petja in glasbe.

Raznoliki programi delovanja

Med izvirnimi programi ima osrednje mesto ciklus samospevov, v katerem se vsako leto predstavijo najboljši slovenski pevski solisti iz domovine in zamejstva, priložnost pa dobijo tudi slovenski pevci, delujoči na tujem. Posebno skrb namenja mladim glasbenim profesionalcem pri pridobivanju izkušenj za vstop na zahtevna koncertna in operna prizorišča ter v mladinskih operah.

Izobraževalno dejavnost Glasbena matica organizira v sklopu glasbenih seminarjev, delavnic, pevskih šol ter tečajev, v katere so vključene različne generacije od najmlajših do najstarejših, med njene prioritetne naloge pa sodi izobraževanje na vokalnem področju, od solističnega pevskega glasu in zborovskega petja do zborovskega dirigiranja.

"Skozi vso zgodovino je Glasbena matica Ljubljana gradila svojo prepoznavnost na kakovostnih zborovskih sestavih in odkrivanju pevskih glasov," je povedala Veronika Brvar. Kot je še dodala, so trenutno najbolj ponosni na svojo pevsko piramido, v kateri so Otroški pevski zbor z zborovodkinjo Tadejo Kreča, Mladinski operni zbor in Vokalna skupina, ki ju vodi Irma Močnik, Mešani pevski zbor z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom in Seniorski pevski zbor, ki ga vodi Igor Švara.

Prireditve ob jubileju

V jubilejnem letu so zasnovali program, v katerem se bo lahko izkazal vsak od petih sestavov, vsi pa bodo skupaj nastopili na slavnostni akademiji, ki jo pripravljajo 21. maja v Slovenski filharmoniji. Na programu bodo dela slovenskih skladateljev, med njimi skladbi častnih članov Lojzeta Lebiča in Jakoba Ježa, ter krstna izvedba dela mladega skladatelja Tilna Slakana, je napovedala predsednica društva.

Na dan akademije bodo organizirali tudi srečanje društev Glasbenih matic iz Maribora in Trsta, pred pročeljem zgodovinske stavbe in po aleji skladateljev pa bodo obudili spomin na ustanovitelje društva.

Na obletnico bodo opozorili še z izdajo zgoščenke slovenskih samospevov ter spominsko knjigo, v kateri bodo strokovnjaki z različnih področij osvetlili manj znana poglavja iz zgodovine društva.

Glasbeni matici bo posvečen tudi mednarodni simpozij v okviru aprilskih Slovenskih glasbenih dnevov, v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom pa v septembru načrtujejo še kongres o priložnostih in izzivih za mlade glasbene profesionalce. S spominskimi znamkami se bo obletnici poklonila tudi Pošta Slovenije.