Animateka: 18 let vztrajne ljubezni
Ljubljana, 30. novembra - V Ljubljani bodo te dni že 18. prišli na svoj račun ljubiteljice in ljubitelji animiranega filma, ki bodo do nedelje spremljali Animateko. Na festivalu je vse od prve edicije čutiti veliko mero privrženosti in ljubezni do animiranih upodobitev, tako na strani organizatorjev kot občinstva, in zdi se, da gre vse samo še navzgor.
Programski direktor Animateke Igor Prassel je za STA delil nekaj misli ob polnoletnosti festivala. Kako poteka izbor filmov za Animateko, ki vsako leto znova preseneti s čim novim, tako na ravni vsebine kot forme?
"Veliko festivalov se poslužuje spletnih platform za prijavljanje filmov na festivale, denimo Whitoutabox, FilmFreeway, Reelport in Shortfilmdepot, vendar se na takšen način prijavi res visoko število filmov, kar zahteva veliko časa za predogled. Na Animateki smo se odločili, da prijavo za filme sprejemamo preko lastne prijavne strani in na ta način znižamo število prijavljenih filmov; na Animateki imamo regionalno omejitev za glavni tekmovalni program, evropsko omejitev za študentske filme, samo filmi za otroško občinstvo so odprti za svetovne produkcije. Na ta način vsako leto dobimo prijavljenih približno 500 do 600 filmov, kar je še nekako izvedljivo - nekateri festivali dobijo tudi po več tisoč prijavljenih filmov na leto. Seveda ob prijavljenih filmih skozi vse leto nastajajo spiski filmov, ki so nujni za prikazovanje in v primeru, da se ne prijavijo, jih na prijavo opozorimo. Filme za specifične programe, kot sta Svetovni jagodni izbor in Animirani dokumentarci, pa izbiramo po ogledu na drugih festivalih, včasih pa tudi po priporočilu mednarodnih kolegov," je povedal Prassel.
Filme za glavni tekmovalni program Prassel izbere sam v sodelovanju z umetniškim direktorjem Mednarodnega festivala animiranega filma v Ottawi Chrisom Robinsonom, ki potrdi njegov izbor, nato skupaj sestavita vrstni red predvajanja filmov. Filme v tekmovalnem programu Mladi talenti Evrope programski vodja izbere z urednico revije Ekran Ano Šturm, filme v tekmovalnem programu Slon pa izbira večja ekipa, ki jo poleg Prassla sestavljajo mentorice vzgojno - izobraževalnega programa Slon.
Od leta 2020 je Animateka povezana v festivalsko mrežo CEE Animation Festival Network, ki je tudi ena od prvih festivalskih mrež pridobila finančno podporo EU programa Media. V mreži so partnerski festivali iz Vzhodne Evrope, Animafest Zagreb, Animest Bukarešta, Anifilm Liberec in FestAnča Žilina. S festivali razvijajo strategije dolgoročnega sodelovanja, ves čas izmenjujejo mnenja in si pomagajo, tako na področju programiranja kot tudi produkcije festivalov.
In kdo je zgled in vzor za Animateko? "Kar zadeva zgledovanje in vzornike, ki so pripomogli k nastanku Animateke, so najbolj pomembno vlogo odigrali Otto Alder, ki je dolga leta vodil Mednarodni festival Fantoche v Švici, in predvsem Gerben Schermer, dolgoletni umetniški direktor nizozemskega festivala Holland Animation Festival," je povedal Prassel.
Povezani so tudi v Iniciativo filmskih festivalov nevladnih organizacij, ki združuje 12 slovenskih filmskih festivalov in se trudi izboljšati pogoje in višino javnega financiranja, ki je, tako Prassel, v primerjavi s sosednjimi državami, sramotno nizka.
Izvršna producentka festivala Katja Hohler je za STA povedala, da se proračun festivala spreminja iz leta v leto, povprečje zadnjih let je okoli 150.000 evrov. Kako bi stanje stvari na Animateki spremenil višji proračun? "Z mojega vidika bi višji proračun pomagal predvsem tako, da bi lahko jedrno ekipo dostojneje plačali in še pomembneje - redno. To bi pomenilo, da zraven ne bi morali delati še drugje in bi se lahko v celoti posvečali festivalu in drugim dejavnostim društva, ki jih izvajamo med letom in izhajajo iz festivala oziroma so z njim prepletene, kot so distribucija animiranih filmov, dogodki za stroko, vzgojno-izobraževalni projekti, delavnice animiranega filma in Poletna Animateka. To bi pripomoglo k stabilnosti in profesionalizaciji društva," pravi sogovornica.
Prassel ob tem dodaja, da z nestrpnostjo čakajo na načrtovani Kinodvorov miniplex, ki bo ponudil možnost dodatnega programiranja in predvsem repriz vseh festivalskih programov. "Včasih je res žalostno vložiti toliko truda, časa in financ za program, ki ga lahko prikažemo samo enkrat. Prav tako bi si želeli še boljšega sodelovanja z Art kino mrežo, tako da bi lahko avtorske animirane filme v kinodvoranah gledalo vseslovensko občinstvo," je opozoril Prassel.
Ob res bogatem vsakoletnem programu Animateke se postavlja vprašanje o kondiciji animiranih filmov, kje je najboljša, kje najbolj izvirna? "Vsekakor so najbolj drzni, inovativni in živahni študentje. Zadnja leta opažam, da se na evropske filmske ali umetniške akademije vpisuje veliko azijskih in južnoameriških študentov, ki prinašajo s seboj drugačno estetiko in tudi zgodbe. Pri študentskih produkcijah je prav tako zanimivo, da jih veliko ostaja pri analognih tehnikah animacije, tisti, ki pa se ukvarjajo s 3D računalniško animacijo, iščejo neko drugačno, originalno likovno zasnovo. Kar se tiče profesionalne produkcije, v zadnjih letih lahko spremljamo odlične in zelo originalne filme iz Tajvana in Čila. Stalnica v kvaliteti produkcije pa je zagotovo predvsem v Franciji, ki ima tudi v svetovnem merilu najboljše šole in predvsem najboljše produkcijske pogoje za ustvarjanje animiranih vsebin vseh vrst," je povedal Prassel.
Ob 18. izdaji festivala se velja ozreti tudi na same začetke. Za Animateko se je vedno zdelo, da ima zelo zvesto občinstvo. Toda kako kaže z novimi gledalkami in gledalci, kako se je, tudi in predvsem s pomočjo Animateke, spremenil odnos in vedenje o animiranem filmu v Sloveniji?
"Upam si trditi, da je Animateka z leti spremenila odnos do animiranega filma v Sloveniji. Animirani film je pri nas dolgo veljal za risanko za otroke in prva leta festivala smo se neutrudno ponavljali, da na Animateki prikazujemo predvsem vsebine za odrasle. Nato smo ugotovili, da je zelo pomembno prikazovati kvalitetne, avtorske vsebine za otroke vseh starostnih kategorij, tako da je danes festival namenjen kar najbolj širokemu spektru občinstva. Menim, da smo v 18 letih obstoja uspeli zadržati svoja občinstva, ki se starajo skupaj s festivalom," pravi Prassel.
Ekipo Animateke ob tem veseli, da se je v času obstoja Animateke študij animiranega filma začel tako v Novi Gorici kot Ljubljani in da festival igra ključno vlogo pri promociji novih talentov. Ob pogledu na začetke pa Prassel še doda, da so na Animateki svoje prve filme pokazali danes že mednarodno uveljavljeni avtorji in avtorice, kot so Dušan Kastelic, Špela Čadež, Grega Mastnak in Kolja Saksida. In na festival se vedno znova vračajo, tako kot občinstvo.
Kot je v zadnji Mladini zapisal Marcel Štefančič jr., "animirani filmi - mali metafiziki, tako intimni in delikatni, da zardevajo - stkejo odnose med nemogočimi čustvi in občutji, tako da vam pomagajo, da dozorite. Da si upate, da tvegate". Zdaj je pravi čas.